Turistična sezona: Razmere za zaposlene vse prej kot rožnate

Ljubljana − Čas počitnic in dopustov prinaša veselje in sprostitev dopustnikom, gostincem pa polni blagajne. Za zaposlene v nekaterih dejavnostih v turizmu je to čas povečanega obsega dela in večjega stresa na delovnem mestu, kar lahko med gostinci in gosti privede tudi do neljubih dogodkov.

V letošnjih prvih petih mesecih je statistični urad zabeležil deset odstotkov več prihodov turistov kot v lanskih. Skupno število prenočitev turistov je bilo večje za sedem odstotkov, domačih je bilo šest odstotkov več, tujih pa osem odstotkov več. Povprečna plača zaposlenih v gostinstvu in turizmu se že nekaj let giblje pri dobrih tisoč evrih bruto, v strežbi je še več kot sto evrov nižja, kar je ena najnižjih plač v Sloveniji. Povprečna mesečna bruto plača za april 2015 je znašala 1543,95 evra, v gostinstvu pa še vedno pada. Med velikimi težavami v panogi sta še neplačilo nadur in preobremenjenost na delovnem mestu.

Razmere v dejavnosti so tudi pred letošnjo turistično sezono vse prej kot rožnate, ocenjuje generalna sekretarka sindikata gostinstva in turizma Karmen Leban. »Nadure se kopičijo, ljudje so preobremenjeni, kršijo se pravice do odmorov in počitkov. Odnosi med ljudmi niso dobri, nadrejeni terorizirajo in nadzorujejo zaposlene. Plače so katastrofalne, zato tudi ni prave motivacije za delo.« Zaradi preobremenjenosti nastajajo tudi napake in kratki stiki med zaposlenimi in gosti.

Urejena delovna razmerja so včasih pravljica

Na enega takih nas je opozorila natakarica H. T., ki je zaposlena v mednarodnem gostinskem podjetju Marché. Maja letos se je v lokalu, kjer dela, ustavila skupina otrok, ki je v lokalu želela v otroškem kotičku pojesti svojo malico. »Ker so razgrajali, odpirali solnice ter posipali sol in poper, sem pristopila in jih z nasmehom na ustih vprašala, ali zunaj dežuje.« Eni od učiteljic, ki je spremljala skupino otrok, se je to zdelo zelo neprijazno, zato se je pisno pritožila. V podjetju so natakarici zaradi tega izrekli pisno opozorilo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, če se bo to ponovilo, pa zagrozili z odpovedjo pogodbe. Opozorili so jo, da je s svojim dejanjem družbi povzročila škodo ter da ni spoštovala navodil o poslovanju in standardov Marchéja.

Vodstvo podjetja smo povprašali, ali se jim ukrep proti natakarici ne zdi pretiran in nesorazmeren. Pojasnili so nam, da se pisno opozorilo na prvi pogled res lahko zdi pretirano, a so zaradi natakarice v preteklosti prejeli že več pritožb, pa doslej niso ukrepali, razen ustnega pogovora, tokrat pa so presodili, da je morda čas, da so bolj »konkretni«. V podjetju še pravijo, da je to opozorilo, ki je milejši ukrep kot pa opozorilo in vabilo na zagovor pred odpovedjo pogodbe. »Torej gre v tem primeru le za opozorilo, da je gospa kršila pravila podjetja, in napotek, da pričakujemo, da bo v prihodnje upoštevala navodila in primere dobre prakse, ki veljajo v naši panogi,« pravi prokuristka podjetja Joža Jurca.

Lebanova pojasnjuje, da imajo večje gostinske multinacionalke urejene poslovne sisteme, kamor prištevajo tudi Marché. »Dobivamo sicer pritožbe, da se preveč dela, da so zaposleni preobremenjeni, saj v lokalih dela premalo ljudi. A takšnega primera še nisem imela.« Pri tem v tovrstnih primerih opozarja na morebitni mobing. Tega ne izvajajo nujno le delodajalci, vse večkrat se namreč zgodi, da mobing nad zaposlenimi izvajajo gosti. Še posebno alkoholizirani, ki ne razumejo, da se alkohola ne sme več točiti, kratko pa potegnejo natakarji, ki to upoštevajo. Veliko je napadov na mlada dekleta, ki delajo v manjših gostinskih obratih, espejih in so pravzaprav študentke. Teh primerov se na žalost ne da preprosto preprečiti. »Največ težav je ravno pri malih gostincih, espejih, kjer ni urejenih delovnih razmerij. Dela se v različnih prekarnih oblikah. Urejena delovna razmerja so tukaj pravljica.«

Na zaposlene se rado pozablja

Vzroki za takšno stanje v gostinstvu se skrivajo predvsem v deregulaciji poklica. V sindikatu so že pred desetimi leti opozarjali, da bodo zaradi te delodajalci sčasoma začeli zaposlovati le glede na svoj kratkoročni zaslužek, torej predvsem cenejše neizobražene kadre, in to na vseh delovnih mestih. Minimalna plača je v panogi zelo pogosta, za vse drugo se dogovorijo ali za plačilo na roke ali pa niti tega ne.

»Drugi vzrok je, da naša zakonodaja omogoča zaposlovanje v prekarnih oblikah. Hoteli in restavracije, ki dajo kaj nase, vedo, da se v turizmu lahko dolgoročno dela le z ljudmi, ki so kakovostni, imajo ustrezno izobrazbo in znanje in ki tudi živijo s svojih delovnim mestom, ne pa da so tam od danes do jutri. Turizem ni panoga, v kateri bi delodajalec obogatel čez noč. To se je pokazalo v turističnih verigah, ki so jih novi lastniki pokupili čez noč in jih zaradi takšnega načina lastninjenja zdaj finančno izčrpavajo.« Pri večjih zaposlovalcih je zato nujno potreben socialni dialog, torej kolektivna pogodba, s katero se uredijo pravice in obveznosti delodajalca in delavca.

Delodajalci v gostinstvu in turizmu še vedno odločno zavračajo zvišanje plač za tri odstotke, s čimer bi jih v resnici le uskladili z lansko in predlansko inflacijo. Od podpisa nove kolektivne pogodbe v dejavnosti leta 2013 se najnižje plače tako rekoč niso poviševale, delodajalci pa bi hoteli odpraviti tudi 0,5-odstotni dodatek k plači za minulo delo.