V dveh letih v socialnih podjetjih do 200 delovnih mest

Zadružništvo Največje možnosti so v zadnjem času v turizma – V Sloveniji čakamo nov zakon in boljše podporno okolje

Objavljeno
08. julij 2015 18.46
Bruno Roelants soavtor lnjige Kapital in past zadolževanja. Zadružništvo kot alternativa. V Ljubljani 7.7.2015
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo
Ljubljana – V zadnjem času se je v Sloveniji povečalo zanimanje za socialno podjetništvo, zadružništvo in delavske odkupe podjetij, je med svojim obiskom v Sloveniji opazil Bruno Roelants, eden vodilnih strokovnjakov s področja zadrug in soavtor knjižne uspešnice Kapital in past zadolževanja – zadružništvo kot alternativa, ki je prevedena tudi v slovenščino.


Kakšen je vaš prvi vtis o možnostih razvoja socialnega podjetništva v Sloveniji po tem, kar so vam povedali predstavniki vlade in socialnih podjetij?

Zaradi bogate izkušnje z zadružništvom v preteklosti ima Slovenija velik potencial za razmah delavskih zadrug in socialnih podjetij. V zadnjem desetletju je razvoj zaradi pomanjkljive zakonodaje na tem področju sicer nekoliko zastal, vendar, kot mi je znano, pripravlja vlada predlog zakona, ki bo delavskim iniciativam omogočal poroštva države, ki so potrebna za prevzem podjetij. Zakon o poroštvih naj bi bil pripravljen že to poletje, načrtujejo pa tudi spremembe insolvenčne zakonodaje, s katerimi bi imeli delavci v primeru stečaja predkupno pravico za odkup podjetja.

Kot opažam, se stvari na tem področju najhitreje premikajo v Mariboru in okolici. Značilno za zadružna gibanja je, da se začnejo v enem mestu in se od tam razvijejo na celotno regijo oziroma državo. Žal je bilo v preteklosti nekaj neuspešnih primerov, kot sta Novoles in Armal, kjer delavski odkupi zaradi različnih razlogov niso uspeli. Vendar so bili tudi ti primeri koristni, ker so opozorili na pomanjkljivosti.

Da bi se stvari v Sloveniji začele hitreje razvijati, potrebujete boljše podporno okolje, delavci pa morajo dobiti lažji dostop do informacij in znanj, ki so potrebna za upravljanje podjetij. V državah, kjer imajo razvit sektor socialne ekonomije, ponujajo delavcem, ki se zanimajo za odkup podjetja, strokovno pomoč. V ta namen obstajajo federacije in druge oblike organizirane pomoči, ki zadrugam in socialnim podjetjem olajšujejo tudi dostop do finančnih virov.

Kateri sektorji imajo v Sloveniji največjo možnost za razvoj socialnega podjetništva?

V državah, kjer imajo podobne razmere kot v Sloveniji, so se socialna podjetja v zadnjem času najbolj razmahnila na področju turizma, še posebej v povezavi s kulturo. V Franciji, od koder prihajam, smo razvili zanimiv projekt Cooproute. Gre za inovativen preplet kulturnih in industrijskih turističnih poti, na katerih turistom pokažemo zadruge, ki so globoko zakoreninjene v lokalno okolje in lokalne gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju tradicionalnih lokalnih vrednot. Tako spodbujamo razvoj lokalne kulturne dediščine in turizma.

Sektor, ki v zadnjem času kaže velik potencial za razvoj socialnih podjetij, so tudi medijska podjetja, ki se zelo boleče spopadajo s kriznimi razmerami. V Franciji je nastalo zanimivo zadružno podjetje Alternative Economique – časopis, ki pokriva ekonomske in socialne teme. V Južni Ameriki pa se pojavljajo številne zadružne televizijske postaje, ki svobodnim novinarjem pomagajo poiskati delo in jih povezujejo z ustreznimi delodajalci.

Po moji oceni ima Slovenija možnost, da bi v naslednjih dveh letih s pomočjo socialnih podjetij ustvarili okrog 200 delovnih mest.

Lahko naštejete nekatere najuspešnejše primere zadružništva in socialnega podjetništva v svetu?

Veliko uspešnih primerov socialnih podjetij in zadrug najdemo v Španiji in Italiji, kjer je največ podjetij, ki jim je uspelo razvejeti podjetniško strukturo. Taki so denimo Mondragon v Španiji, italijanska potrošniška kooperativa Coop in CGM v Italiji. Ti veliki sistemi socialnim podjetjem omogočajo, da tekmujejo z velikimi gospodarskimi sistemi. Večja podjetja tudi lažje dostopajo do finančnih virov.

Kako so socialna podjetja preživela ekonomsko krizo, če jih primerjamo z drugimi podjetji?

V knjigi, ki je pred kratkim izšla tudi v Sloveniji, pišem o tem, da se socialna podjetja v primerjavi z drugimi laže prilagodijo ne le na ekonomsko krizo, ampak na krize nasploh. Rezultati raziskav, ki smo jih naredili pri Evropskem združenju delavskih industrijskih in storitvenih zadrug (Cecopa), kažejo, da so socialna podjetja v nekaterih gospodarskih sektorjih krizo prebrodila brez večjih posledic, v nekaterih drugih, kot je denimo gradbeništvo, pa so jo slabše odnesla. Še posebej v Italiji, kjer je veliko gradbenih zadrug, jih je med krizo moralo veliko zapreti svojo dejavnost ne zato, ker ne bi imeli dovolj dela, ampak zato, ker jim vlada ni plačala za opravljeno delo.

Zanimiv je primer Mondragona, ki je krizo preživel relativno dobro po zaslugi internacionalizacije podjetja. Število zaposlenih so zmanjšali z upokojevanjem in premeščanjem delavcev znotraj svojih podjetij, znižali so tudi plače za deset odstotkov. V nekaterih zadrugah, kjer niso imeli dovolj dela, so delali le po štiri dni na teden, a so delavci kljub temu ohranili celo plačo. Zapreti so morali tovarno električnih aparatov Fagor, vendar niso odpustili niti enega delavca, ki je bil član zadruge. Namesto tega so jih premestili na druga delovna mesta znotraj Mondragona.