Tiskane izdaje
Kot so zapisali v Zavodu, službe niso vedno neposreden plod delovanja v klubih, ampak so velikokrat posreden učinek tistega, kar mladi pridobijo s sodelovanjem: »V klubih mladih ne zaposlujemo, niti jih ne ne vodimo za roke k delodajalcem, pač pa jim odpiramo možnosti in poti, da vse to opravijo sami«, pravi Alenka Blazinšek, strokovna vodja Zavoda Nefiks.
Prav ohranjanje motivacije in kondicije za vstop na trg dela lahko pri mladih, ki so že več kot eno leto brezposelni, postane težava. Klubi pa so naravnani tako, da skupaj zberejo mlade, ki so v enakem položaju, ti pa začno konstruktivno delovati kot skupina z istim ciljem – dobiti zaposlitev. Klubovci drug drugemu predstavljajo socialno mrežo, drug z drugim delijo znanje, v skupnih projektih pa vsak prispeva tisto kar zna, ter se na tak način lahko predstavi potencialnim delodajalcem. Kot je povedal Uroš iz Ljubljane: »Trud se mi je izplačal, saj sem se zares angažiral in moji sedanji delodajalci so me na tak način opazili in tudi zaposlili«.
Po vsej Sloveniji
Zaposlitveni klubi so se v treh sezonah izvajali v Celju oz. Šentjurju, Ljubljani, Gornji Radgoni, Mariboru, Murski Soboti, Kopru, Novi Gorici, Novem mestu, Vojniku in Zagorju ob Savi. Največ klubov se loteva prodajnih aktivnosti, prodajajo pa predvsem izdelke, ki jih izdelujejo sami, organizirajo dogodke in prireditve, imeli pa so celo dražbo. Na tak način krepijo kompetence, ki jih delodajalci pri mladih iskalcih zaposlitve najbolj iščejo: podjetnost, sposobnost trženja, prodaje in postavljanja izdelka na tržišče.
