Turnšek: Nakup Večera je v interesu lastnikov Dela

Vodstvo Dela se je za nakup 19,9 odstotkov Večera odločilo v skladu s cilji družbe in interesi delničarjev, je potrdil Tone Turnšek, predsednik uprave Pivovarne Laško, največje lastnice Dela.

Objavljeno
17. maj 2005 15.35
Tone Turnšek naj bi po veliki zmagi odšel v pokoj
Ljubljana - Tone Turnšek, predsednika uprave Pivovarne Laško, največje lastnice Dela, je zagotovil, da se je vodstvo Dela za nakup 19,9 odstotkov Večera odločilo v skladu s cilji družbe in interesi delničarjev.

"Nimamo nobenih večjih strateških interesov," je pojasnila svetovalka Delove uprave za odnose z javnostmi Bogi Pretnar. O morebitnih vsebinskih povezavah pri posameznih projektih med Delom in Večerom je po njenih besedah prezgodaj govoriti, prav tako pa na Delu niso želeli pojasniti, na kakšen način so financirali nakup Večerovih delnic. "To je poslovna skrivnost," je dejala Pretnarjeva.

Časopisno in založniško podjetje Delo je v ponedeljek postalo imetnik 51.180 delnic oziroma 19,9 odstotka vseh delnic mariborske časopisne družbe Večer. Vodstvo Dela nakup delnic v vrednosti približno 665 milijonov tolarjev v obvestilu za javnost ocenjuje za dobro finančno naložbo. Delo naj bi navedeni delež Večera kupilo od tiskarne Leykam, pri čemer naj bi za delnico odštela 13.000 tolarjev.

Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev do kakšnih presenetljivih sprememb tečaja Delove delnice po objavi novice o pridobitvi lastništva v mariborskem Večeru ni prišlo. Ob slabih šestih milijonih tolarjev prometa se je enotni tečaj povzpel za 1,7 odstotka na 29.999 tolarjev.

Tiskarna Leykam, hčerinska družba avstrijskega koncerna Let's Print Holding, je prodajo svojega 27,1-odstotnega deleža v Večeru napovedala že pred meseci. Za Leykamov delež v Večeru se je poleg Dela potegovala tudi avstrijska družba Styria Medien AG, ki da je za celoten, torej 27-odstoten sveženj delnic mariborske družbe ponujala približno polovico več kot Delo, natančneje 19.000 tolarjev za delnico.

Zakaj je Leykam kljub temu sklenil posel z Delom, v ponedeljek na sedežu Let's Print Holdinga zaradi binkoštnih praznikov ni bilo možno izvedeti, v hoški Tiskarni Leykam pa te odločitve niso želeli komentirati. Zaradi praznikov so bili nedosegljivi tudi v Styrii. Kot menijo poznavalci, pa Leykam deleža v Večeru ni želel prodati, ker sta družbi veliki tekmici na tiskarskem trgu, tako na domačem kot hrvaškem.

Delo naj bi se zaradi kapitalskega vstopa v mariborski Večer srečalo tudi z uradom za varstvo konkurence. Mediji so namreč z vidika konkurenčne zakonodaje precej pomembni, je v ponedeljek pojasnil direktor urada Andrej Plahutnik, ki poudarja, da nakup 19,9-odstotnega deleža sicer še ne pomeni obstoja koncentracije med Delom in Večerom. Ta bi nastopila, če bi prevzemnik v tem podjetju pridobil več kot 50 odstotkov glasovalnih pravic, kljub temu pa ima urad vso pravico, da vzame pod drobnogled tudi povezovanje med časnikoma.

“Po zakonu o omejevanju preprečevanja konkurence so predmet našega nadzora vsa podjetja, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, torej tudi Delo in Večer.” Plahutnik poudarja, da urad pri Delu in Večeru zanima predvsem vpliv njunega povezovanja na oglaševalski prostor, pa tudi vprašanje razporeditve moči v medijski distribuciji. Natančneje, ali in v kolikšni meri bi lahko Delo in Večer vplivala na politiko založnikov pri distribuciji medijev, še bolj pa, ali bi lahko združila svoj vpliv pri oglaševalcih: “Vprašanje je predvsem, ali bi lahko vplivala na oglaševalca, kje naj ne bi oglaševal,” je včeraj poudaril prvi varuh konkurence. Urad bo preveril tudi morebitne navzkrižne kapitalske povezave med lastniki (in hčerinskimi družbami) obeh časnikov.

Največji posamični lastnik Večera je s 36,5-odstotnim deležem Infond Holding. Predsednik uprave te družbe Marko Planišec včeraj popoldne ni bil dosegljiv. Stane Brglez, predsednik uprave Infond id, ki ima 14,9 odstotka Večerovih delnic, pa z lastniškimi spremembami v Večeru ni bil seznanjen. Enako velja za predsednika uprave časopisne družbe Dnevnik Branka Pavlina. Nad tem, da bi imela Delo in Večer skupaj prek 70-odstotni oglasni in bralski trg, Pavlin ni zaskrbljen. "Delo je bilo z Večerom že zdaj povezano prek Pivovarne Laško," je menil.

Pivovarna Laško je 24,9-odstotna lastnica Dela in hkrati večinska delničarka Radenske, ki je skoraj petinska lastnica tako v Infond Holdingu kot v skladu Infond id. To investicijsko družbo upravlja DZU KBM Infond, ki je v večinski lasti Nove Kreditne banke Maribor in Zavarovalnice Maribor, KBM Infond pa je poleg Nove KBM tudi med petimi največjimi delničarji Infond Holdinga.

Z nakupom 19,9-odstotnega deleža v Večeru je Delo pravzaprav seglo prav do roba zakona o medijih, ki kot mejo kapitalskega povezovanja med medijskimi hišami določa 20-odstotni prag lastništva. Natančneje, če prevzemnik preseže več kot petino kapitala prevzemanega podjetja, potrebuje soglasje ministrstva za kulturo, kar bi v primeru Dela in Večera torej lahko izključili.