Oblikovanje: Z red dot do preboja

Slovenija je na repu 28 članic EU po odstotku podjetij, ki dizajn strateško vključujejo v svoje delovanje.

Objavljeno
29. julij 2016 12.04
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Statistika je neizprosna. Slovenija je na repu 28 članic EU po odstotku podjetij, ki dizajn strateško vključujejo v svoje delovanje. Le štirje odstotki podjetij dizajn strateško vključujejo v svoje delovanje, medtem ko skoraj polovica podjetij dizajna sploh ne uporablja, so ugotovitve zadnjega pregleda inovativnosti evropskih podjetij Innobarometer 2015, ki ga redno pripravlja evropska komisija.

Vzorec anketiranih slovenskih podjetij je reprezentativen, saj vključuje kar 500 podjetij, zato ne dopušča prav veliko prostora za izgovore. Ti se navadno začnejo pri dogajanju z našo državo po letu 1991 in se kronološko nizajo s ključnimi besedami lastninjenje, propad velikih industrijskih sistemov, radikalno krčenje matičnega trga in premajhna konkurenčnost podjetij, da bi se uspešno uveljavila na evropskem trgu.

Na njem in celo širše, na mednarodnem trgu, so bili slovenska podjetja oziroma oblikovalci kova Niko Kralj, Saša Mächtig, Marko Turk in Davorin Sadar že v obdobju globokega socializma, zdaj pa kar nekako ne moremo našteti več kot peščice slovenskih mednarodno uveljavljenih oblikovalskih imen z vrhunskimi dosežki v dizajnu.

Za tako stanje je odgovorna tudi država, ki šele v zadnjih letih prepoznava strateški pomen dizajna pri razvoju novih izdelkov in vključevanja kreativnih industrij v inovacijske in trženjske procese za večjo konkurenčnost in uspešnost slovenskih podjetij ter svojega mednarodnega ugleda.

Da bi obudila lesno industrijo, nekoč ključno slovensko gospodarsko panogo, je bil na ministrstvu za gospodarski razvoj lani ustanovljen direktorat za lesarstvo, ki spremlja izvajanje Akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 (»Les je lep«), sprejetega v okviru ukrepa politike Sistemska promocija lesa v vsakdanjem življenju.

V prihodnjih dveh letih bo direktorat namenil 560.000 evrov za spodbujanje povezovanja lesarskih podjetij s kreativnimi industrijami. Z denarjem namerava podpreti nadaljevanje dela kompetenčnega centra za razvoj kadrov v lesni industriji (KOCles), katerega glavni namen je vključevanje dizajna v podjetniške procese skozi dizajn menedžmenta. Prek javne agencije Spirit Slovenija direktorat letos načrtuje izvedbo več skupinskih sejmov na tujih trgih (London, Celovec, Bologna in Moskva) in individualnih sejmov, je povedal generalni direktor Jože Prikeržnik.

Mnoštvo rdečih pik

Na rezultate državnih prizadevanj bo treba še nekoliko počakati, vtisi s prve skupne razstave slovenskega industrijskega oblikovanja v Milanu (Slovenia Design Showroom), na kateri so se predstavili izdelki 20 slovenskih oblikovalcev in podjetij iz lesne in pohištvene industrije ter z interierom povezanih dejavnosti, pa so mešani. A ne pustimo, da zapademo v depresijo.

Po drugi strani je v Sloveniji veliko podjetij, ki se ponaša z nagrajenimi izdelki, s katerimi dokazujejo, da očitno znajo »začutiti, kaj ljudje potrebujejo, še preden se sami tega zavedajo«, če povzamemo del recepta za uspešen izdelek iz ust Nike Zupanc, morda najsvetlejše slovenske mednarodno uveljavljene zvezde pohištvenega oblikovanja. S prestižno oblikovalsko nagrado red dot je bilo samo letos nagrajenih sedem slovenskih podjetij in 11 njihovih proizvodov. Ker se je najbolj koristno učiti od najboljših, smo se po nasvete obrnili na nekatere od njih.

Oblikovalsko 
gnana inovacija

Skupina Gorenje, ki je prvo slovensko podjetje leta 2005 prejelo to prestižno oblikovalsko nagrado, ima letos kar štiri nagrajene izdelke. Podjetje je tudi eno redkih velikanov iz socialistične preteklosti, ki so preživeli sesutje nekdanjega skupnega trga in mednarodno uspešno poslujejo tudi v sedanjosti.

»V zreli panogi, kjer ponudba presega povpraševanje, mora vsak proizvajalec poiskati strategijo, s katero se bo razlikoval od konkurence, v čemer bo boljši, prepoznaven. V Gorenju smo se odločili za oblikovanje kot tisto komponento, ki lahko bistveno vpliva na odločitev potrošnika, ko stoji pred vrsto bolj ali manj enakovrednih aparatov. Danes blagovna znamka Gorenje gradi prepoznavnost in ugled z inovativno oblikovanimi izdelki in storitvami, ki nudijo uporabnikom izkušnjo poenostavljenega življenja,« pove direktorica produktnega oblikovanja Lidija Pritržnik.

Dizajn oziroma njegov širši vidik, ki so ga poimenovali oblikovalsko gnane inovacije, že vrsto let vključujejo v strategijo podjetja. V panogi gospodinjskih aparatov so si zgradili status izzivalca, ki je marsikaj ponudil prvi, med drugim pralni stroj s poenostavljeno izbiro programov, pečico z ekranom na dotik, ki se prilagaja različno izkušenim kuharjem, barvne aparate, kreativne materiale in oblikovalske linije v sodelovanju z velikani oblikovanja: Karimom Rashidom, Oro Itom in Phillipom Starckom.

Slednje so jim pomagale zgraditi večjo prepoznavnost in diferenciacijo na tistih trgih, kjer še niso bili najbolj znani. Danes poskušajo z dizajnerskimi linijami in novimi generacijami aparatov, katerih vodilo je Life Simplified, posegati v višje cenovne razrede.

»Dizajnske linije so včasih sicer dražje s proizvodnega vidika, vendar pa je z njimi, tudi če so v proizvodnji za 30 odstotkov dražje, pozneje na trgu mogoče doseči še več, včasih tudi dvakrat več,« pojasnjujejo v Gorenju. Zato so si v strategiji Skupine Gorenje zastavili, da bodo s prodajo inovativnih aparatov in oblikovalskih linij, ki danes skupaj s premijskimi znamkami predstavljajo okrog 15 odstotkov prihodkov od prodaje, do leta 2020 ustvarili 30 odstotkov prihodkov, kar pa je z vidika dobička še precej več. Vlaganje v inovativen dizajn, razvoj funkcionalnosti in uporabniku prijaznih tehničnih rešitev tako tudi v prihodnje ostaja pomembna usmeritev Skupine Gorenje.

Pomlajeni Niko Kralj

S sodobno interpretacijo zgodbe o ikoni slovenskega pohištvenega oblikovanja Niku Kralju in njegovih kultnih izdelkih, ki domujejo tudi po muzejih moderne umetnosti po svetu, se poskuša na slovenskem in mednarodnem trgu uveljaviti znamka Rex Kralj. Njeni začetki segajo v leto 2010, ko je podjetje Impakta Žige Vrhovca od družine Kralj odkupilo blagovno znamko Rex in pravice za proizvodnjo nekaterih kosov pohištva Nika Kralja. »Želja ni postati bombastični igralec, ampak kakovostni nišni proizvajalec lepega dizajna,« pove Vrhovec, zdaj direktor in lastnik podjetja Rex Kralj.

Zadnji dve leti se poleg Kraljeve zgodbe, ki je še vedno v središču, intenzivno osredotočajo na gradnjo blagovne znamke, dizajn ter visokotehnološke in kakovostne rešitve. »Zaradi neobremenjenosti s preteklostjo« so ga dali izdelati arhitektkama iz Nizozemske, s katerima že več let dobro sodelujejo. Glavni razlog je bil, da razumeta moderni dizajn in ga znata umestiti v sedanje prostore.«

Vrhovec ocenjuje, da jim je v Sloveniji uspelo, saj »predvsem mladi, ki nimajo afinitete do zgodovine nekdanje skupne države, Kraljevo pohištvo razumejo kot del identitete slovenskega dizajna in ga želijo imeti, čeprav niso spali na njegovih posteljicah ali sedeli v njegovih lupinah v konferenčnih dvoranah. Predvsem pa so to lepi in ergonomični izdelki.«

Modele stolov rex lounge, mosquito, lupina, 1960, 4455 in druge kose prodajajo v več kot 30 držav, vendar na pravo mednarodno uveljavitev še čakajo. Izjava britanskega oblikovalca Jasperja Morrisona, da je rex lounge verjetno najboljši zložljivi fotelj, je dragocena, a medijske pohvale in objave v prestižnih oblikovalskih revijah še ne prinesejo odločilnega telefonskega klica nekoga, ki odloča o velikih investicijah korporacij ali hotelov. Treba se je predstaviti na pohištvenih sejmih, pa ne le enkrat, ampak dvakrat, trikrat, preden te zaznajo ključni ljudje. To pa je zelo drago, zaključuje Vrhovec.

Ne oblikovanje, temveč načrtovanje

Ključni »telefonski klic« z naročilom za dansko javno upravo je pred leti prejel Matej Feguš iz podjetja Donar, ki izdeluje ergonomske stole. Zadnji stol Nico Less iz recikliranega filca je prav tako dobitnik nagrade red dot za produktni dizajn. Prvi z rdečo piko nagrajeni Donarjev stol, ki je pomenil tudi mednarodni preboj podjetja, pa je bil Beatnik.

»Ko se tako majhno podjetje, kot je naše, dogovarja za sodelovanje z drugim podjetjem, se o cenah ne pogovarjamo,« pomen dveh tako pomembnih nagrad predstavi lastnik in direktor Donarja, ki v razvoj in oblikovanje svojih izdelkov vedno vključuje znana slovenska oblikovalska imena in studie. Nico Less je nastal v sodelovanju s Primožem Jezo, Beatnik pa s studiem Gigodesign, s katerim Donar načrtuje tudi svojo strategijo.

Dizajn v Sloveniji nima pravega prevoda, meni Feguš. »Razumemo ga kot oblikovanje, pravilno pa bi bilo načrtovanje. Poleg oblikovanja produkta vključuje tudi komunikacijsko strategijo, način predstavitve podjetja … Če ima podjetje v viziji jasno opredeljeno, da je ena ključnih strategij načrtovanje, v našem podjetju tudi trajnost, sta drugačni njegova konsistentnost in razumevanje sveta. Če najde podobno misleče partnerje, je lažje tudi dobiti posel.«

Studio Gigodesign na svoji spletni strani postreže z jasnim odgovorom o moči in pomenu dizajna: podjetja, ki ga umeščajo v središče svoje poslovne strategije, so na trgu dvakrat uspešnejša kot tista, ki ga ne. Dodana vrednost na zaposlenega pa je večja za 40 odstotkov. Ta zadnji podatek studio črpa kar iz domačih logov, podjetja Adria Mobil, s katerim strateško sodeluje.

»V Sloveniji se večinoma vsa podjetja zavedajo, da potrebujejo dizajn za konkurenčnost globalnim tekmecem, vendar je ta v glavnem v domeni produktnega vodenja. Šele manjša podjetja, kjer je dizajn vključen v lastniško strukturo, o njem razmišljajo na vseh točkah svojega stika s kupci, se poskušajo vživeti vanje, ne le na trg pošiljati izdelke ali storitve, s katerimi se ukvarjajo,« različna pogleda na dizajn predstavi Luka Stepan, kreativni direktor v Gigodesignu.

Slovenska podjetja iz lesne in pohištvene dejavnosti bi po Stepanovem mnenju absolutno morala zgraditi skupaj s slovensko identiteto, ne nujno samo s slovenskimi oblikovalci. Kot zgled ponuja bosansko lesno industrijo, ki je zadnja leta priložnost prepoznala v nemškem trgu in proizvaja izdelke po okusu tamkajšnjih kupcev.