Cilj pri izvozu naj ne bo le številka, ampak tudi kakovost

V okviru projekta Izvozniki 2019 bomo od junija do oktobra pisali o krepitvi vrednosti slovenskega izvoza.

Objavljeno
21. junij 2019 06.00
Posodobljeno
21. junij 2019 06.00
V Sloveniji je izvoz blaga in storitev v zadnjih dvanajstih mesecih prvič presegel magično mejo 40 milijard evrov, kar znaša okoli 86 odstotkov BDP. Foto Tomi Lombar
Ljubljana – Medijska hiša Delo tudi letos nadaljuje projekt Izvozniki 2019, v okviru katerega bomo od junija do oktobra v Delu in prilogi Svet kapitala odpirali tematike za krepitev vrednosti slovenskega izvoza. Projekt se bo končal s poslovno konferenco »Izvažajmo pametneje«, ki jo 16. oktobra v Ljubljani pripravljamo v sodelovanju z Inštitutom za strateške rešitve (ISR).

Med drugim bomo pisali o rešitvah za težavo slovenskega izvoza, ki je nizka dodana vrednost v dobaviteljskih verigah mednarodnih korporacij. Uspešnost slovenskega vključevanja v mednarodno menjavo je čedalje bolj odvisna od intenzivnosti in kakovosti vključevanja v globalne verige vrednosti drugih podjetij in ustvarjanja lastnih globalnih verig vrednosti, pa med drugim v analizi o intenzivnosti in načinih vključevanja slovenskih podjetij v globalne verige vrednosti ugotavljata akademika Anže Burger in Matija Rojec.

Premalo je, da je cilj pri izvozu blaga le v nominalni številki (na primer 50 milijard evrov do leta 2025); določiti si moramo še kvalitativni kazalec, ki meri kakovost izvoza.


Ne bomo pozabili na slovenske blagovne znamke in kako bi jih lahko še okrepili, pri čemer bomo predstavili tudi izkušnje uspešnih slovenskih izvoznikov. Sicer pa je pred kratkim Javna agencija Spirit objavila razpis za krepitev trženja blagovnih znamk na tujih trgih, s čimer bi si prizadevali dosegati višjo dodano vrednost ter konkurenčno prednost, tako pri pozicioniranju končnih produktov na tujem trgu kakor tudi pri vključevanju v globalne verige vrednosti na različnih ravneh. Evropski sklad za regionalni razvoj bo prispeval 4,7 milijona evrov, razpis, s katerim se želi povečati stroškovno konkurenčnost slovenskega gospodarstva in zmanjšati morebitne cenovne pritiske na slovenske dobavitelje vmesnih proizvodov v globalnih verigah
vrednosti, pa se bo izvajal na območju kohezijske regije Vzhodna Slovenija.



Ker pa je doseganje visoke dodane vrednosti posledica premišljenega in dolgoročnega vlaganja v človeške vire, bomo predstavili tudi uspešne rezultate krepitve vlaganja v raziskave in razvoj ter v izobraževanje zaposlenih.


Izvoz presegel magično mejo


V Sloveniji je izvoz blaga in storitev v zadnjih dvanajstih mesecih prvič presegel magično mejo 40 milijard evrov, kar je okoli 86 odstotkov BDP. Vendar kot pravi glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc, moramo biti pri dinamiki pri blagu nekoliko previdni pri tolmačenju, saj se je korespondenčno tudi močno povečal uvoz, kar je posledica ne zgolj večjega domačega trošenja gospodinjstev in investicij, temveč tudi več trgovanja v segmentu z vozili, energetskimi surovinami, tudi zdravili.

image
Prednost slovenskega izvoza je, da je glede na velikost države razmeroma sektorsko diverzificiran, pravi Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. FOTO: Leon Vidic/Delo


Podatki iz plačilne bilance za prve štiri mesece so potrdili, da uvoz blaga (+13,9 odstotka) narašča hitreje od izvoza (+10,6 odstotka), vendar je bil prvi še vedno višji od drugega za 259 milijonov evrov, še pojasnjuje Ivanc in dodaja, da se je pri storitvah presežek povečal za 168 milijonov evrov, na eno milijardo evrov. »Izvoz storitev se je povečal za 9,5 odstotka, in sicer zaradi rasti turističnega priliva in transportnih kot tudi gradbenih storitev (izvedena dela slovenskih podjetij v tujini). V zadnjih dvanajstih mesecih je presežek tekočega računa znašal tri milijarde evrov, kar je 6,5 odstotka BDP. Domače neposredne naložbe v tujini so se povečale le za 84 milijonov evrov in kažejo na majhen interes slovenskih podjetij za investiranje večjih zneskov na tujih trgih,« pravi Ivanc.

To se bo po njegovem najverjetneje v prihodnjem letu okrepilo, saj so trgi nekdanje Jugoslavije zanimivi kot ugodna proizvodna lokacija za del proizvodnje s podpovprečno dodano vrednostjo. Na trgih, ki so veliki in bolj oddaljeni od Slovenije (Kitajska, Indija, ZDA), pa brez izhodnih investicij v ciljni državi ni mogoče dolgoročno obstati.


Prednosti slovenskega izvoza


Kot še pravi glavni ekonomist pri Analitiki GZS, se je od leta 2008 do 2018 izvoz blaga povečal z 20 na 31 milijard evrov, izvoz storitev pa s pet na osem milijard evrov. Prednost slovenskega izvoza pa je, da je glede na velikost države razmeroma sektorsko diverzificiran, geografsko pa še vedno precej odvisen od bližnjih evropskih trgov. To pa je po besedah Bojana Ivanca posledica optimalne umeščenosti vrednostnih verig v regiji.

V letošnjem prvem četrtletju je gospodarska rast ostala visoka, prav tako se je nadaljevala rast izvoza in domače potrošnje. A v nadaljevanju leta Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pričakuje postopno umirjanje rasti v izvoznem delu gospodarstva; to je namreč predvidel v pomladanski napovedi gospodarskih gibanj. GZS pa je v svoji pomladanski oceni napovedoval štiriodstotno realno rast izvoza, kar pomeni okoli 5,5-odstotno nominalno rast za leto 2019 ter polovico nižjo v 2020. Aktualna rast v prvih štirih mesecih je še enkrat višja, vendar bi se morala sčasoma nekoliko umiriti.


Spremljanje deleža dodane vrednosti v izvozu


Pomembno je spremljati podatek o deležu dodane vrednost v izvozu, poudarja Bojan Ivanc, saj trgovanje z blagom (samo prehaja meje) dviguje dodano vrednost le malo, vpliva pa na rast uvoza in izvoza. Ta kazalnik meri tudi te vplive. »Tako je premalo, da si postavimo zgolj cilj pri izvozu blaga v nominalni številki (denimo 50 milijard evrov do leta 2025), ne da bi si pri tem določili še kvalitativni kazalec, ki meri kakovost izvoza. Produktivnost dela (dodana vrednost na zaposlenega) je približek za merjenje dodane vrednosti v izvozu, ki se izračunava s triletnim zamikom (metodologija OECD),« pojasnjuje Ivanc in dodaja, da so si zato na GZS zastavili tudi cilj dviga dodane vrednosti na zaposlenega s trenutnih 44.000 evrov na 60.000 evrov do leta 2025.

image
Sloveniji je bonitetna agencija Standard & Poor's zvišala bonitetno oceno z A+ (pozitivni obeti) na AA- . FOTO: Reuters


Država visoke kakovostne kategorije


Sloveniji je bonitetna agencija Standard & Poor's (S&P) 14. junija zvišala bonitetno oceno z A+ (pozitivni obeti) na AA- (stabilni obeti), kar utemeljuje z močno gospodarsko rastjo in rastjo stopnje zaposlenosti. To pomeni, da se je Slovenija povzpela med tiste, katerih ocena je opredeljena kot »država visoke kakovostne kategorije«. Pri preostalih dveh glavnih bonitetnih hišah Fitch in Moody's pa ima naša država oceni A- s stabilnimi obeti oziroma Baa1 s pozitivnimi obeti.

Po ocenah S&P zvišanje bonitetne ocene odseva njihova pričakovanja, da bo Slovenija še naprej dosegala trdno gospodarsko rast in dobre fiskalne rezultate, pri čemer bo obdržala presežek na tekočem računu plačilne bilance. Kot še navajajo, se je zasebni sektor v zadnjih devetih letih pomembno razdolžil, znižuje se javni dolg, kar daje državi dovolj manevrskega prostora, da ublaži zunanje šoke in je dobro pripravljena na morebitne pretrese iz mednarodnega okolja.

image
Naša država ima pri bonitetni hiši Fitch oceno A- s stabilnimi obeti. FOTO: Reuters
 


Slovenija pa je na svetovni lestvici konkurenčnosti, ki jo vsako leto objavlja švicarski inštitut IMD, letos med 63 državami ohranila 37. mesto. Naše konkurenčne prednosti so izvozna usmerjenost, cenovna konkurenčnost in izobraževanje, slabosti pa mednarodne investicije, področje fiskalne politike in trg dela. Slovenija je na področju gospodarske učinkovitosti uvrstitev poslabšala za štiri mesta in zdrsnila na 33. mesto, pri poslovni učinkovitosti je napredovala za sedem mest, na 40., na področju infrastrukture za eno mesto, na 27., na področju vladne učinkovitosti pa za tri mesta, na 39. mesto.


Podpora podjetjem


Ukrep številka ena, s katerim država pomaga pri vstopu na oddaljene trge, je krepitev blagovnih znamk, za katero namenja sredstva ministrstvo za gospodarstvo. GZS pa storitve s področja internacionalizacije vodi pod blagovno znamko Go International Slovenia. V naboru teh storitev je na voljo tudi možnost dostopa do poslovnega omrežja Nemčije, tj. do 3,6 milijona nemških podjetij, kar bo zagotavljal včeraj podpisani sporazum med GZS in Slovensko-nemško gospodarsko zbornico (AHK). Ta je prva kontaktna in posredniška točka za nemška podjetja, pri čemer prejema podporo mreže Združenja nemških gospodarskih zbornic (DIHK) in 79 regionalnih gospodarskih zbornic (IHK) v Nemčiji.

image
Gertrud Rantzen, je kot predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice včeraj z GZS podpisala sporazum o dostopu do poslovnega omrežja Nemčije. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Javna agencija Spirit bo vse aktivnosti na tujih trgih nadgradila z integrirano komunikacijsko kampanjo za promocijo slovenskega gospodarstva v tujini Green. Creative. Smart., s katero bodo ustrezno pozicionirali Slovenijo, slovensko gospodarstvo in podjetja na zemljevidu potencialnih tujih kupcev, poslovnih partnerjev in investitorjev.

Podporo slovenskim izvoznikom s širokim naborom storitev in s prostrano mednarodno mrežo nudi kreditna zavarovalnica Coface PKZ (prej SID- PKZ). S tem naj bi ustvarili dodano vrednost svojim strankam ter prispevali h gospodarskemu razvoju v Sloveniji.

Za izboljšanje konkurenčnosti in dodane vrednosti oziroma prihodkov od prodaje pri mikro, malih in srednjih podjetjih pa je Slovenski podjetniški sklad med drugim objavil vavčer za statusno preoblikovanje družb – in sicer samostojnega podjetnika posameznika v kapitalsko družbo, delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo ali obratno ter zadruge v gospodarsko družbo ali obratno. Do leta 2023 bo na voljo milijon evrov, upravičenci pa lahko pridobijo od 1000 do 5000 evrov pomoči.