Država mora ustvarjati dobre pogoje poslovanja

Janez Škrabec, Riko: Zadnja kriza je slovensko gospodarstvo opolnomočila za delovanje tudi v bolj negotovih časih

Objavljeno
21. november 2019 06.00
Posodobljeno
21. november 2019 06.00
Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, ocenjuje, da je slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana - Država mora ustvarjati dobre pogoje za delovanje podjetij ter gojiti čvrste in naklonjene mednarodne povezave, je v intervjuju med drugim razkril direktor podjetja Riko Janez Škrabec. Po njegovem so sicer skriti zmagovalci 21. stoletja mala podjetja, ki rastejo zmerno, delujejo čim bolj globalno, nišno ter obenem z visoko potenco razvojnosti.
 

Gospodarska rast na tujih trgih se umirja, kazalci kažejo na precej veliko negotovost, vzrok za to so trgovinske vojne, pa brexit…. Kaj to pomeni za slovensko gospodarstvo in kaj je v času negotovih razmer ključno za podjetja?


Dolgoletne izkušnje so me naučile, da situacija pravzaprav nikoli ni idealna, vselej trčiš na nove ovire, ki se postavljajo pred teboj. Svet je pač dinamičen, fluiden, kompleksen, spreminjajoč, in vse to, kar opisujete, moramo jemati tudi podjetniki v zakup. Menim, da je slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji in da nas je zadnja kriza opolnomočila za ravnanje in delovanje tudi v bolj negotovih časih.


Kako lahko slovenskim izvoznikom oziroma podjetjem nasploh pri pripravah na morebitno krizo pomaga tudi država?


Država mora ustvarjati dobre pogoje delovanja in poslovanja ter gojiti čvrste in naklonjene mednarodne povezave. Gospodarska diplomacija je v zadnjem desetletju dosegla prave preboje in verjamem, da bo odpirala nove priložnosti tudi v prihodnje. Ostalo pa je takorekoč v naših rokah.
 

Podjetniki menijo, da gospodarska kriza, ki bi lahko sledila gospodarskemu ohlajanju, prinaša tudi priložnosti – katere so to po vaši oceni?


Vsaka kriza, ki se pojavi, bodisi na tržiščih bodisi v dejavnostih, terja na novo razmisleke, kako naprej. Riko je diverzificirano podjetje, tako po panogah kot po tržiščih, to nas rešuje pri ohlajanjih na posameznih tržiščih ali dejavnostih. Če že znotraj naših okvirov delovanja težko ploščimo spoznanja v enotno rešitev, saj ima vsak trg in vsaka panoga svoje specifike, še težje generaliziram za slovensko gospodarstvo nasploh.


image
Janez Škrabec poudarja, da so njihovi zaposleni prežeti z Rikovimi vrednotami, imajo bogata znanja in pomembne izkušnje, zato za Riko predstavljajo velik kapital. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


V kakšni kondiciji je po vaši oceni naše gospodarstvo? In na katerih ključnih konkurenčnih prednostih bi morali po vaši oceni graditi prihodnost Slovenije?


Še vedno se strinjam, da so skriti zmagovalci 21. stoletja mala podjetja, ki rastejo zmerno, delujejo čimbolj globalno, nišno ter obenem z visoko potenco razvojnosti. To abstrakcijo lahko natančneje konkretiziram, če izpostavim startup podjetja v propulzivnih panogah, kot je npr. IT, biotehnologija… Vsekakor je naša konkurenčna prednost mednarodno sodelovanje in povezovanje, ne zgolj izvoz v najbolj ozkem pomenu besede.


Kaj pa je trenutno največji izziv za vaše podjetje? Na katera nova tržišča in področja ste v zadnjem obdobju razširili svoje delovanje?


Vsekakor si želimo prenesti bogate izkušnje z vodenjem projektov na področju okoljevarstva na tržišča, kjer to postaja aktualno. To je predvsem področje zahodnega Balkana. Velik premik se pri nas dogaja na področju logističnih sistemov, pri nas ta divizija postaja pravi razvojni oddelek na področju intralogistike, ki je sposoben ponuditi inovativne tehnične rešitve in jih tudi izvesti za konkurenčno ceno. In vse to postaja zelo atraktivno tudi za zahodne investitorje, ki iščejo inovativne rešitve, custom made pristop in učinkovito izvedbo. Uspešno se uveljavljamo področju železniške industrije v Rusiji in Belorusiji… Perspektiv je veliko, tako da gledamo optimistično naprej.


Zaradi upada povpraševanja podjetja že prilagajajo zaposlitvene načrte. Kako je s tem v vašem podjetju?


Vedno gledamo na dolgi rok. Pred in med zadnjo krizo, ki je res premešala karte na poslovnem zemljevidu, smo celo kar obširno povečali število zaposlenih, ker smo želeli biti res opolnomočeni za ero »novih debelih krav«. Izkazalo se je, da je to upravičeno. Vsekakor širimo obseg zaposlenih premišljeno, doslej ga še nikoli nismo krčili. Naši zaposleni so prežeti z Rikovimi vrednotami, imajo bogata znanja in pomembne izkušnje, zato za Riko predstavljajo velik kapital.


Kako se kaže trajnostna naravnanost vašega podjetja?


Predvsem v drži, da vse delamo vse z odgovornostjo in na dolgi rok. Ker se zavedamo pomena prihodnosti, postavljamo skrb za zaposlene, skupnosti, v katerih delujemo, in okolje visoko na vrednostni piedestal. Zaradi ozkih kratkoročnih poslovnih ciljev nočemo ničesar siromašiti. Ne okolja, ne trgov, v katerih delujemo. Kaže se od vključevanja zelene tehnologije v lastne procese in kompleksne tehnološke rešitev, zaposlovanja lokalnih partnerjev in integriranja lokalnih podizvajalcev do vseh do družbeno-odgovornih dejanj, pod katere se podpisujemo.


Minister Počivalšek poudarja cilje, ki so si jih zastavili za leto 2025. Slovensko gospodarstvo naj bi takrat ustvarjalo 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega in izvoz v vrednosti 50 milijard evrov, povprečna bruto plača pa bi znašala 2000 evrov. Kaj kažejo številke v vašem podjetju?


V Riku kot inženiring podjetje izvajamo zahtevne tehnološke projekte, katerih izvedba traja več let. Prav zato letno beležimo nihanja in šele prerez nekaj let daje pravo sliko. V vsakem primeru pa so naše številke zelo perspektivne in presegajo cilje, ki si jih je zadala država.
 

Ena izmed pomembnih izvoznih trgov za našo državo je tudi Rusija, kjer delujete od leta 1989. Ruska centralna banka za tretje četrtletje pričakuje krepitev BDP med 0,8 in 1,3 odstotka; pričakujejo pospešitev gospodarske rasti na račun implementacije nacionalnih projektov in povečanja javne porabe; letos naj bi po napovedi Mednarodnega denarnega sklada rusko gospodarstvo zraslo za 1,2 odstotka. Dejavni ste tudi v slovensko-ruskem poslovnem svetu, govorilo se je tudi o ustanavljanju mešane rusko-slovenske gospodarske zbornice. Kako daleč smo s tem in kako bi to pripomoglo slovenskim podjetjem?


Prepričan sem, ne glede na zastoje pri rasti naglih vrednosti medsebojnega sodelovanja, da je trg Ruske federacije naš osrednji trg. Zaradi tradicionalnih navezav in kulturne bližine smo še vedno blizu vsem priložnostim in možnostim, ki jih obeta ta prostrani in raznoliki trg. Ustanovitev zbornice je bila misel, ki se je utrnila ob začetnih vizijah Slovensko-ruskega poslovnega sveta. Izkazalo se je, da okviri tega sveta povsem zadostujejo pričakovanjem bilateralnega sodelovanja.


image
Ker se zavedamo pomena prihodnosti, postavljamo skrb za zaposlene, skupnosti, v katerih delujemo, in okolje visoko na vrednostni piedestal, pravi direktor Rika Janez Škrabec. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Gospodarstveniki menijo, da bi državni proračun moral bolj temeljiti na projektih, ki so za državo dolgoročno pomembni, kot na primer vlaganja v infrastrukturo, saj je še kar veliko stvari, v katere bi lahko vložili, tako na cestnem kot železniškem področju. Tudi vaše podjetje sodeluje ali pa bi še želelo sodelovati pri nekaterih infrastrukturnih projektih. Menite, da se bo na tem področju kaj premaknilo?


Dobra infrastruktura kaže na urejeno državo in privablja tuje investitorje, omogoča razvoj, rast in povezovanje ter sodelovanje z drugimi trgi in državami. Vsekakor je to tudi pomemben investicijski fokus. Država lahko ravno z infrastrukturnimi projekti uravnava obdobja nihanj in s tem tudi uravnotežuje morebitne prevelike padce, še posebej ob pričakovanih ohlajanjih. Ti projekti imajo tudi multiplikativne učinke na ostale dele gospodarstva in potrošnje, zato bi bilo prav, da se odraža tudi v načrtovanih proračunskih postavkah. Naše podjetje je na mnogih infrastrukturnih projektih že sodelovalo, imamo izkušnje in močne reference, tako kot vodilni ali konzorcijski partnerji in tam, kjer bodo za nas priložnosti, se bomo seveda vključevali in sodelovali tudi v prihodnje.


G. Škrabec, bili ste manager leta 2017, od leta 2002 ste častni konzul Maroka v Sloveniji, od leta 2016 pa še častni konzul Belorusije v Sloveniji. Nedavno ste prejeli še Jubilejno medaljo ob 100. obletnici diplomatske službe v Belorusiji, saj, kot so zapisali, delujete kot integrator, ki povezuje gospodarske oziroma podjetniške, kulturne in diplomatske dosežke okolij, v katerih delujete. Kako vam vse to uspeva?


To zame niso vzporedni procesi, temveč povezani in prepleteni. Na vse gledam namreč zelo na široko, nikoli ne le v smeri kratkotrajnih ozkih poslovnih interesov. Tak je moj credo in to mi daje tisto pravo veselje pri delu, neguje mojo radovednost, draži podjetniški duh in obenem nudi zadoščenje ob tem, da smo res nekaj naredili v korist širše družbe.