Izvozniki v iskanju odrešilne formule

V številnih podjetjih že čutijo pojemanje konjunkture v glavnih trgovinskih partnericah, negotovost poraja tveganja.

Objavljeno
12. september 2019 18.55
Posodobljeno
12. september 2019 18.55
Dobavitelji za avtomobilsko verigo bodo delili usodo tujih naročnikov. FOTO Leon Vidic/Delo
Tako kot ves svet tudi slovensko gospodarstvo budno spremlja dogajanje na nemškem trgu in upa, da se ne bo uresničil neugodni scenarij, ker, opozarjajo poznavalci, bodo naši izvozniki v Nemčijo, ki so večinoma dobavitelji upehane avtomobilske industrije, usodo delili s tujimi partnerji.

Upočasnitev gospodarske rasti v glavnih trgovinskih partnericah, vključno z Nemčijo, že postopno učinkuje na dinamiko izvozne aktivnosti v Sloveniji, ugotavlja vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj. Zaznati je bilo predvsem upočasnitev izvoza v naše glavne trgovinske partnerice znotraj EU. Kljub skromnejši rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah in upočasnitvi
Kazalnik zaupanja v predelovalni dejavnosti je padel na 0.
izvoza (uvoz se je nadalje povečal) so zunanjetrgovinska gibanja v drugem četrtletju ostala razmeroma ugodna, saj se je negotovost v mednarodnem okolju izrazila predvsem v znižanju izvoznih pričakovanj. Umar pričakuje, da se bo trend nadaljeval, saj tudi negotovost v mednarodnem okolju ostaja.


Zaupanje usiha


Kako slovenski izvozniki občutijo ohlajanje gospodarstva? Bojan Ivanc, glavni ekonomist v Analitiki GZS, to ponazori s kazalniki, ki jih izračunava statistični urad. »Kazalnik zaupanja v predelovani dejavnosti, ki je pretežna izvoznica blaga, se je v zadnjih dveh mesecih znižal na 0, kar je najmanj po marcu 2014. Kazalnik izvoznih naročil je bil močno negativen od junija do avgusta, vendar obseg dogovorjenih poslov prispeva k temu, da se ocena o pričakovanem obsegu industrijske proizvodnje še povečuje. To verjetno pomeni, da se bo aktualno negativno stanje v novih naročilih izkazalo v industrijski proizvodnji v roku pol leta.«

Izvozna naročila so se julija najbolj zmanjšala v proizvodnji usnja, obdelavi lesa, proizvodnji papirja, kemičnih proizvodov, izdelkov iz gume in mase, kovinskih izdelkov, motornih vozil, medtem ko se proizvodnja kovin zmanjšuje že zadnjega pol leta. Med neprizadetimi so proizvodnja živil in oblačil, električnih naprav, drugih vozil in plovil. Sicer je proizvodnja v predelovalni dejavnosti julija dosegla še spodbudno rast.

Izvozniki se po Ivančevih opažanjih razmeram prilagajajo tako, da pozorno spremljajo napovedi glavnih poslovnih partnerjev, ki so prav tako negotove. Zaloge končnih izdelkov so še na ravni dolgoletnega povprečja. Vrednost denarnih sredstev na bilancah je visoka in predstavljajo določeno rezervo za morebiten izpad prihodkov od novih naročil.




Ključ je v nas samih


Kaj v tem kontekstu za slovenski izvoz in gospodarstvo nasploh pomeni velika odvisnost od avtomobilske panoge? Odvisnost od avtomobilske panoge je visoka v vsej Evropi, na Češkem, Slovaškem in Madžarskem je zaradi obsežnejših tujih naložb še večja, je povedal sogovornik. Pri tem ni nepomembno, da večino izvoza v omenjenih treh državah ustvarijo tuje družbe, ki lažje sprejemajo odločitve o zmanjšanju proizvodnje in delovnih mest v teh državah kot pa v svojih matičnih. V Sloveniji je približno polovica izvozne industrije v lasti tujih investitorjev.

»Moramo pa ločiti med izvozom in dodano vrednostjo, ki nastane pri izvozu,« opozarja ekonomist. »Zaradi delovanja optimalnih verig vrednosti, ki zagotavljajo konkurenčno stroškovno ceno avtomobilom, veliko proizvedenih delov konča v drugih državah, kjer jih obdelajo do naslednje faze. To pomeni, da se tako medsebojno napihuje izvoz med državami, medtem ko se višina ustvarjene dodane vrednosti porazdeli po državah.«
Aktualno negativno stanje v novih naročilih se bo izkazalo v industrijski proizvodnji v roku pol leta.

Problem slovenskega izvoza je nizka dodana vrednost v dobaviteljskih verigah. Lahko bi jo povečali s povezovanjem storitev (IT, marketing) in proizvodnje oziroma s krepitvijo teh funkcij na oddelkih proizvodnih podjetij, pa tudi z nekoliko več ambicioznosti pri izhodnih investicijah, ki tudi »odpirajo« trg. Zgolj z izvozom brez resne prisotnosti na nekem večjem trgu je težko dosegati občutnejši tržni delež in dober zaslužek. V določenih panogah je pomembna tudi povezanost z raziskovalnimi institucijami.

Po mnenju analitikov Umarja pa dodano vrednost na zaposlenega lahko najbolj povečajo inovacije oziroma uporaba novih tehnologij. Med najpomembnejšimi instrumenti spodbujanja inovacijske aktivnosti so vlaganja v raziskovalno in razvojno dejavnost, v pridobivanje znanj in spretnosti ter ustvarjanje spodbudnega poslovnega okolja. Vlaganja v raziskave in znanje niso ključna le za lastni razvoj, ampak izboljšujejo tudi absorpcijsko sposobnost podjetniškega sektorja za hitrejši in učinkovitejši prenos tehnologij, znanj in poslovnih modelov na podlagi sodelovanja v globalnih verigah vrednosti, ki je prav tako pomemben način zviševanja dodane vrednosti.

Članek je del projekta Izvozniki 2019, ki se bo končal s poslovno konferenco v sredo, 16. oktobra 2019, v Kristalni palači. Več o konferenci si lahko preberete tukaj.


Plačila že zamujajo


V kreditni zavarovalnici Coface PKZ opažajo, da njihovi zavarovanci, izvozniki, že zaznavajo tveganja v svetovnem in evropskem gospodarstvu, predvsem na največjih izvoznih trgih. Za zdaj so omejena na posamezne panoge (kovinska, avtomobilska industrija). Podjetja se še kako zavedajo, da tveganje neplačila spodbuja, na primer trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, ki prek Nemčije vpliva tudi na izvoznike. »Vsi se sprašujejo, kaj bo z brexitom, vsak dan se v medijih pojavljajo
Dodano vrednost bi povečala tudi večja ambicioznost pri izhodnih investicijah, ki odpirajo trg.
drugačne informacije, vse to pa povečuje negotovost. Skrb vzbujajoča je tudi politična nestabilnost v Italiji, ki je za nas kot sosednja država pomemben trg.« Zaradi tega želijo imeti zavarovanci zavarovane vse dobave, ne glede na trg.

V zavarovalnici so v preteklih mesecih zaznali povečanje zamud s plačili, a tudi posamezne primere, ki izstopajo po znesku neplačanih terjatev, zato so ustrezno zvišali rezervacije za bodoče škode. V avtomobilski industriji že beležijo večje škodne primere. Ena najcelovitejših rešitev za upravljanje kreditnih tveganj je zavarovanje terjatev, pravijo, saj podjetju omogoča minimalno nihanje poslovnega izida, predvsem pa dolgoročno preživetje.


image
Manjša proizvodna aktivnost povečuje ponudbo, ta pa povzroča pritisk na cene. FOTO Tadej Regent/Delo


Težava so nekonkurenčni pogoji


V Talumu, ki proda na tuje trge (predvsem v Nemčijo, Italijo, Poljsko, Španijo, Češko) kar 85 odstotkov proizvodnje in deli usodo kovinskopredelovalne industrije, za zdaj zaznavajo upočasnjevanje svetovne gospodarske aktivnosti večinoma le posredno. Predsednik tamkajšnje uprave Marko Drobnič pravi, da se intenzivnost povpraševanja sicer zmanjšuje, vendar na večini programov še ne zaznavajo zmanjševanja obsega naročil. Ker pa se zaradi nekoliko zmanjšane proizvodne aktivnosti na trgu povečuje ponudba, to pomeni zelo velik pritisk na cene. Bolj kot ohlajanje trga jim težave povzročajo nekonkurenčni pogoji, ki nesorazmerno povečujejo stroške proizvodnje ter tveganja, spodbujena z borznimi špekulacijami.

Za podjetje so torej največje tveganje nepredvidljive razmere v panogi: Drobnič vidi veliko nevarnost v administrativnem ali političnem omejevanju proste trgovine, ki lahko vpliva na borzne indekse in nesorazmerno izboljša pogoje poslovanja konkurence. Konkurenčnost dodatno oslabi mikro poslovno okolje, ki je za omenjeno panogo neprimerljivo s konkurenti: Slovenija namreč še ni implementirala priporočil evropske komisije za zaščito aluminijske industrije v Evropi, s čimer bi ublažila vpliv razmer v panogi in zmanjševala uvozno odvisnost.