Kako bi slovenska podjetja občutila višje carine na uvoz vozil
Zaradi Trumpovih ukrepov bi se slovenski dobavitelji lahko srečali s pritiskom na cene in nižjimi naročili.
Odpri galerijo
Neodvisno od ameriških ukrepov nameravajo v TPV poslovanje globalizirati in povečati tudi lokalno prisotnost v ZDA. Foto Jure Eržen
Ljubljana – Zvišanje carin na uvoz avtomobilov v ZDA, s katerim Evropi grozi ameriški predsednik Donald Trump, bo udarila tudi po slovenskih dobaviteljih avtomobilski industriji, ocenjuje gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Dobavitelji bi se lahko srečali s pritiskom na cene in nižjimi naročili.
Ameriški predsednik Donald Trump je v petek zagrozil z 20-odstotnimi carinami na avtomobile, ki bi jih ZDA uvozile iz EU, s čimer se je odzval na uveljavitev evropskih carin na ameriško blago. Ameriško ministrstvo za trgovino je že maja začelo preiskavo, s katero bodo določili učinke, ki jih ima na nacionalno varnost uvoz avtomobilov. ZDA so torej ubrale enako pot kot pri povišanju carin na jeklo in aluminij, ki so jih naposled uvedle tudi za Evropsko unijo. V petek se je iztekel rok, do katerega so podjetja imela čas za pisne pripombe na ameriške protekcionistične načrte. Slovensko gospodarsko ministrstvo je pozvalo slovenske proizvajalce avtomobilov in rezervnih delov, naj prek svojih mednarodnih združenj sodelujejo v tej preiskavi.
Na gospodarskem ministrstvu od slovenskih podjetij neposredno niso dobili odzivov, kaj bi sprejetje višjih carinskih stopenj na uvoz avtomobilov v ZDA zanje pomenilo. Kljub temu pa pričakujejo negativne posledice za slovensko avtomobilsko industrijo: »Slovensko gospodarstvo je v avtomobilski industriji izrazito izvozno usmerjeno. Zaradi tesne vpetosti slovenske industrije v dobaviteljske verige evropske avtomobilske industrije je možno pričakovati negativne trgovinske učinke zaradi ameriške uvedbe dodatnih carinskih dajatev na uvoz avtomobilov in avtomobilskih delov.«
Zdravko Počivalšek je opozoril na težave za slovenska izvozna podjetja: »Dejstvo je, da bodo slovenska podjetja iz dobaviteljske verige predvsem za nemško avtomobilsko industrijo imela težave.« Slovenija ima z Nemčijo 11,5 milijarde evrov trgovinske menjave, s čimer je to gospodarstvo najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije, v Nemčijo tudi več izvozimo kot uvozimo. Največji delež pa ima prav avtomobilski grozd, je pomembnost nemške avtomobilske industrije za slovenske izvoznike prikazal minister.
Evropa na leto proizvede 19,6 milijona osebnih vozil, od tega jih milijon, torej okoli pet odstotkov, izvozi v ZDA. Vendar izvozi premijska vozila, zato je njihova povprečna cena relativno visoka. Izvoz evropskih vozil v ZDA obsega okoli četrtino vrednosti vsega izvoza.
Evropski proizvajalci znaten del prodanih vozil na ameriškem trgu izdelajo v ZDA in Mehiki. Tako so nemški proizvajalci lani v ZDA prodali za 1,35 milijona vozil, od tega jih je bilo pol milijona proizvedenih v Evropi. To je bilo celo za četrtino manj kot 2013. Proizvodnja v ZDA in Mehiki se je v tem času precej povečala. Leta 2013 so nemški proizvajalci v ZDA naredili 180.000 vozil, lani že 804.000, je predstavil Bojan Ivanc, glavni ekonomist Analitike GZS.
»Ocenjujemo, da uvedba carin, če dvig ne bi bil višji od petih odstotnih točk, ne bo bistveno poslabšala prodajne dinamike pri premijskih vozilih, saj je povpraševanje po njih manj elastično kot pri ostalih,« je ocenil Ivanc. Dodal je, da bi se uvedba carin posredno lahko pokazala v pritiskih na nižje prodajne cene pri naših dobaviteljih – tistih, ki so nekoliko bolj navezani na Daimler in BMW –, delno tudi v skrajšanju knjige naročil. Prodaja vozil se tudi sicer v Evropi v zadnjih mesecih umirja. Število novih registracij vozil se je v prvih petih mesecih povečalo za 2,5 odstotka, v maju medletno le za 0,8 odstotka.
V novomeškem TPV, ki ga je nemški BMW nedavno izbral za ekskluzivnega dobavitelja za strukturni sklop podvozja, so pojasnili, da trenutno še ni mogoče dobiti vpogleda, kako bi morebitno povečanje carinskih stopenj naa uvoz v ZDA vplivalo na obseg in strukturo prodaje.
V TPV bodo morebitne ukrepe sproti usklajevali s kupci. Strategija skupine TPV pa neodvisno od ameriških napovedi že vključuje tudi globalizacijo poslovanja in s tem tudi večjo lokalno prisotnost v ZDA.
Na vprašanje, kako se lahko podjetja na morebitno uvedbo carin pripravijo, je Ivanc odgovoril: »Predvsem je pomembno, da razmislijo o svojih dolgoročnih načrtih širjenja proizvodnih kapacitet, saj se vrednostna veriga pri proizvodnji vozil lahko zaradi uvedbe carin krajša.« Pomembna je tudi ocena, kako dolgo bodo uvedene carine veljale. Če pričakujemo, da bodo odpravljene v dobrem letu, je nesmiselno prilagajati dolgoročne načrte. Impulzni signal o teh odločitvah ponavadi pride od glavnih proizvajalcev vozil, kupcev slovenskih proizvodov, je dodal Ivanc.
Ta Trumpov napovedani ukrep ocenjuje za kratkoviden in nespameten, saj bo ameriški potrošnik moral plačati za dražje vozilo: »Nekoliko ironično lahko ugotovimo, da so v lastniški strukturi tako BMW, Daimlerja in Volkswagna številni ameriški institucionalni investitorji, zato bodo morebiti nižji dobički teh družb preneseni posredno tudi na ameriške varčevalce.«
Ameriški predsednik Donald Trump je v petek zagrozil z 20-odstotnimi carinami na avtomobile, ki bi jih ZDA uvozile iz EU, s čimer se je odzval na uveljavitev evropskih carin na ameriško blago. Ameriško ministrstvo za trgovino je že maja začelo preiskavo, s katero bodo določili učinke, ki jih ima na nacionalno varnost uvoz avtomobilov. ZDA so torej ubrale enako pot kot pri povišanju carin na jeklo in aluminij, ki so jih naposled uvedle tudi za Evropsko unijo. V petek se je iztekel rok, do katerega so podjetja imela čas za pisne pripombe na ameriške protekcionistične načrte. Slovensko gospodarsko ministrstvo je pozvalo slovenske proizvajalce avtomobilov in rezervnih delov, naj prek svojih mednarodnih združenj sodelujejo v tej preiskavi.
Na gospodarskem ministrstvu od slovenskih podjetij neposredno niso dobili odzivov, kaj bi sprejetje višjih carinskih stopenj na uvoz avtomobilov v ZDA zanje pomenilo. Kljub temu pa pričakujejo negativne posledice za slovensko avtomobilsko industrijo: »Slovensko gospodarstvo je v avtomobilski industriji izrazito izvozno usmerjeno. Zaradi tesne vpetosti slovenske industrije v dobaviteljske verige evropske avtomobilske industrije je možno pričakovati negativne trgovinske učinke zaradi ameriške uvedbe dodatnih carinskih dajatev na uvoz avtomobilov in avtomobilskih delov.«
Zdravko Počivalšek je opozoril na težave za slovenska izvozna podjetja: »Dejstvo je, da bodo slovenska podjetja iz dobaviteljske verige predvsem za nemško avtomobilsko industrijo imela težave.« Slovenija ima z Nemčijo 11,5 milijarde evrov trgovinske menjave, s čimer je to gospodarstvo najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije, v Nemčijo tudi več izvozimo kot uvozimo. Največji delež pa ima prav avtomobilski grozd, je pomembnost nemške avtomobilske industrije za slovenske izvoznike prikazal minister.
Iz Evrope v ZDA premijska vozila
Evropa na leto proizvede 19,6 milijona osebnih vozil, od tega jih milijon, torej okoli pet odstotkov, izvozi v ZDA. Vendar izvozi premijska vozila, zato je njihova povprečna cena relativno visoka. Izvoz evropskih vozil v ZDA obsega okoli četrtino vrednosti vsega izvoza.
Evropski proizvajalci znaten del prodanih vozil na ameriškem trgu izdelajo v ZDA in Mehiki. Tako so nemški proizvajalci lani v ZDA prodali za 1,35 milijona vozil, od tega jih je bilo pol milijona proizvedenih v Evropi. To je bilo celo za četrtino manj kot 2013. Proizvodnja v ZDA in Mehiki se je v tem času precej povečala. Leta 2013 so nemški proizvajalci v ZDA naredili 180.000 vozil, lani že 804.000, je predstavil Bojan Ivanc, glavni ekonomist Analitike GZS.
»Ocenjujemo, da uvedba carin, če dvig ne bi bil višji od petih odstotnih točk, ne bo bistveno poslabšala prodajne dinamike pri premijskih vozilih, saj je povpraševanje po njih manj elastično kot pri ostalih,« je ocenil Ivanc. Dodal je, da bi se uvedba carin posredno lahko pokazala v pritiskih na nižje prodajne cene pri naših dobaviteljih – tistih, ki so nekoliko bolj navezani na Daimler in BMW –, delno tudi v skrajšanju knjige naročil. Prodaja vozil se tudi sicer v Evropi v zadnjih mesecih umirja. Število novih registracij vozil se je v prvih petih mesecih povečalo za 2,5 odstotka, v maju medletno le za 0,8 odstotka.
V novomeškem TPV, ki ga je nemški BMW nedavno izbral za ekskluzivnega dobavitelja za strukturni sklop podvozja, so pojasnili, da trenutno še ni mogoče dobiti vpogleda, kako bi morebitno povečanje carinskih stopenj naa uvoz v ZDA vplivalo na obseg in strukturo prodaje.
Kako naj ukrepajo podjetja?
V TPV bodo morebitne ukrepe sproti usklajevali s kupci. Strategija skupine TPV pa neodvisno od ameriških napovedi že vključuje tudi globalizacijo poslovanja in s tem tudi večjo lokalno prisotnost v ZDA.
Na vprašanje, kako se lahko podjetja na morebitno uvedbo carin pripravijo, je Ivanc odgovoril: »Predvsem je pomembno, da razmislijo o svojih dolgoročnih načrtih širjenja proizvodnih kapacitet, saj se vrednostna veriga pri proizvodnji vozil lahko zaradi uvedbe carin krajša.« Pomembna je tudi ocena, kako dolgo bodo uvedene carine veljale. Če pričakujemo, da bodo odpravljene v dobrem letu, je nesmiselno prilagajati dolgoročne načrte. Impulzni signal o teh odločitvah ponavadi pride od glavnih proizvajalcev vozil, kupcev slovenskih proizvodov, je dodal Ivanc.
Ta Trumpov napovedani ukrep ocenjuje za kratkoviden in nespameten, saj bo ameriški potrošnik moral plačati za dražje vozilo: »Nekoliko ironično lahko ugotovimo, da so v lastniški strukturi tako BMW, Daimlerja in Volkswagna številni ameriški institucionalni investitorji, zato bodo morebiti nižji dobički teh družb preneseni posredno tudi na ameriške varčevalce.«
