Kako bo na najpomembnejših izvoznih trgih

Pod največjimi pritiski izvoz, bolje gre domačemu povpraševanju.

Objavljeno
04. oktober 2019 06.00
Posodobljeno
04. oktober 2019 06.00
Strukturne spremembe v avtomobilski panogi, ki je ključna veja nemške industrije, so med razlogi za ohlajanje gospodarstva. Foto Reuters
Nejc Gole, Barbara Zimic, Jure Kosec, Mimi Podkrižnik, Novica Mihajlović
Nejc Gole, Barbara Zimic, Jure Kosec, Mimi Podkrižnik, Novica Mihajlović
Ljubljana – Za letos napovedana gospodarska rast na zahodno- in srednjeevropskih za Slovenijo pomembnih trgih je blizu ničle ali okoli enega odstotka, hitreje rastejo najpomembnejše partnerice južno in vzhodno od Slovenije; razen Rusije. Preverili smo, kakšne so gospodarske napovedi za deset najpomembnejših slovenskih izvoznih trgov.


Nemška podjetja že odpuščajo


Nemški bruto domači proizvod (BDP) se bo letos namesto za 0,8 odstotka zvišal za le še 0,5 odstotka, prihodnje leto pa namesto za 1,8 odstotka za le še 1,1 odstotka, so v sredo napovedali vodilni nemški inštituti. Razlogi so padanje globalnega povpraševanja po investicijskih dobrinah, za katere je nemško gospodarstvo specializirano, politične negotovosti ter strukturne spremembe v avtomobilski panogi, ki je ključna veja nemške industrije. »Nemška industrija je v recesiji in ta je zdaj prizadela tudi tisti del gospodarstva, ki industrijo podpira s storitvami,« je komentiral Claus Michelsen, vodja napovedi in ekonomskih politik na berlinskem Inštitutu za ekonomska raziskovanja DIW. Gospodarska rast je tako zdaj v celoti odvisna od domačega povpraševanja, ki še naprej raste zaradi rasti plač, zniževanja davkov in višanja državnih transferjev, pojasnjuje Michelsen. Gospodarske napovedi bi se v prihodnje utegnile še poslabšati, saj so močno odvisne od izteka trgovinske vojne in brexita. Brexit brez dogovora bi, tako Michelsen, nemški BDP prihodnje leto oklestil za še dodatne 0,4 odstotne točke in bi tako znašal le še 0,7 odstotka. Številna večja industrijska podjetja so v zadnjem obdobju že odpuščala ali pa so odpuščanja napovedala. Vse več podjetij se tudi poslužuje skrajšanega delovnega časa.
 

Italija na ničli


Italija je sredi poletja dobila novo, proevropsko vlado in se izognila podaljšani politični krizi, katere posledice bi prej ali slej zagotovo čutilo tudi italijansko gospodarstvo. Čeprav je bila zamenjava oblasti dobro sprejeta na finančnih trgih – Italija se lahko po novem zadolžuje po rekordno nizkih obrestnih merah –, analitiki opozarjajo, da ima tudi nova koalicija težave z oblikovanjem koherentnih načrtov za rešitev fiskalnih in gospodarskih problemov, s katerimi se sosednja država sooča že vrsto let. Nova vlada pod vodstvom Guissepeja Conteja za svojo ekspanzivno fiskalno politiko ne bo potrebovala le privolitve Bruslja, ampak predvsem gospodarsko rast. Ta se bo letos po napovedih gibala okoli ničle, medtem ko naj bi prihodnje leto po projekcijah znašala med 0,5 in 0,9-odstotka bruto domačega proizvoda. Italijansko gospodarstvo je v zadnjih desetih mesecih pred recesijo rešila predvsem povečana domača potrošnja. Politična kriza, klavrna rast in izzivi, ki jih prinašajo razmere na mednarodnih trgih, so imeli v zadnjem obdobju po podatkih italijanskega statističnega urada sicer negativne posledice na zaupanje potrošnikov in podjetij, vplivali pa so tudi na trg dela. Stopnja brezposelnosti, ki je julija zrasla na 9,9 odstotka, se bo do konca leta stabilizirala na dobrih 10 odstotkih. Italija bo tudi v prihodnjih letih država z eno najvišjih stopenj brezposelnosti v EU.
 

Hrvaški preti padec v območje udobja


Skupina Fortenova je prav ta teden začela s postopkom odprodaje podjetij iz nasedlega konzorcija Agrokor. Naprodaj sta turistični agenciji Atlas in Kompas s povezanimi družbami, gradbena družba Projektogradnja in zadrski pristaniški terminal za žitarice. Prestrukturiranje Agrokorja bo tudi v prihodnje zanimivo za vlagatelje iz regije in širše.

Kljub evropskemu trendu zniževanja napovedi gospodarske rasti, bo ta v letošnjem letu na Hrvaškem obstala na treh odstotkih, v prihodnjem letu, ki ga hrvaški analitiki imenujejo »leto nove recesije« pa hrvaška centralna banka napoveduje rast BDP od 2,5 do tri odstotke. Poraba gospodinjstev bo motor te rasti, splošni pogoji financiranja pa se bodo predvidoma še izboljševali, potem ko so v preteklem desetletju obrestne mere za posojila podjetnikom že upadla v povprečju za 5,6 odstotnih točk. Centralna banka razloge za optimizem glede leta 2020 črpa iz pozitivne stopnje rasti, nizke inflacije, zmanjšanega neravnotežja v odnosih s tujino in v fiskalnem delu, pozitivnimi gibanji na trgu dela, poceni posojilih in stabilnem tečaju kune. Analitike skrbi spremenjena struktura rasti, zmanjšuje se delež izvoza zaradi slabšanja položaja na hrvaških izvoznih trgih. Povečevanje deleža turističnih prihodkov v BDP pa po opozorilih vse večjega kroga ekonomistov Hrvaški preti, da jo bo pahnilo v območje udobja, ko se vse manj mladih odloča za visokošolski študij, kar vsaj na turistično razvitih območjih na dolgi rok onemogoča povečevanje dodane vrednosti.
 

Avstrija: Industrija izgublja zagon, potrošniki bolje razpoloženi


Avstrijsko gospodarstvo bo letos in prihodnje leto zraslo za 1,5 odstotka. Rast bo zmerna zaradi umirjanja svetovnega gospodarske rasti, napoveduje evropska komisija v poletni napovedi. Rast bo poganjalo predvsem domače povpraševanje. Tudi v drugem četrtletju leta je k 0,3-odstotni rasti bruto domačega proizvoda na četrtletni ravni, kot ocenjuje avstrijski inštitut Wifo, največ prispevalo povpraševanje potrošnikov, kar je posledica ugodnih razmer na trgu dela, torej višjih plač, rasti zaposlenosti in nižjih davkov. Industrija po drugi strani izgublja zagon, saj se zaupanje podjetij zmanjšuje, bolje so razpoloženi subjekti v gradbeništvu in storitvah. Komisija meni, da bo zaradi pričakovanega solidnega domačega povpraševanja padec rasti uvoza nižji kot padec rasti avstrijskega izvoza. Slednji je v drugem četrtletju zrasel za 0,5 odstotka, medtem ko v prvem četrtletju za 0,8 odstotka. Evropska komisija še pričakuje umiranje cen energije ter 1,7-odstotno inflacijo v Avstriji tako letos kot prihodnje leto.
 

V Franciji se ne bojijo temnih oblakov


V težkih časih, ki se napovedujejo po svetu, tudi v Franciji ni pričakovati gospodarskega pospeševanja, a grobega zaviranja prav tako ne. Po septembrskih projekcijah Banke Francije naj bi se letos in prihodnje leto BDP povečal za 1,3 odstotka (medtem ko se je lani za 1,7 odstotka). Razlog je upočasnjena dinamika na svetovnih trgih, zaradi česar bo prizadet francoski izvoz. Kot pojasnjujejo analitiki, kaže Franciji – ki jo je letos močno zaznamovalo gibanje rumenih jopičev, a tudi napovedi nekaterih davčnih znižanj – bolje kot Nemčiji in Italiji, in to predvsem zaradi spodbudne potrošnje gospodinjstev. Kupna moč naj bi se letos povečala za 2,3 odstotka, sploh v prihodnjih mesecih naj bi Francozi trošili več. Banka Francije hkrati optimistično napoveduje, da se bo zlagoma naprej nižala brezposelnost: trenutno je stopnja brezposelnosti 8,7-odstotna, prihodnje leto naj bi padla na 8,1 odstotka, leta 2021 pa na 7,9 odstotka. Četudi ni videti, da bi se nad Francijo, ki je sedma najbogatejša država na svetu, zgrinjali temni oblaki, strokovnjaki opozarjajo, da točne napovedi niso mogoče. Svetovne razmere so nepredvidljive, v Banki Francije pa so pri svojih projekcijah predvideli, da se bodo cene nafte znižale. Precejšnja neznanka, ki utegne negativno vplivati prav tako na francosko ekonomijo, je brexit.
 

Švica: izvoz in investicije pod pritiskom


Slovenski izvoz v Švico je v prvem polletju po podatkih državnega statističnega urada znašal 914 milijonov, kar to državo uvršča na šesto mesto najpomembnejših izvoznih trgov in tik za Francijo. Vendar se ta alpska država med najpomembnejše izvozne trge ni uvrstila zaradi izvoza izdelkov, narejenih v Sloveniji, ampak je posledica logistike farmacevtskih izdelkov. Logistični velikan Kuehne Nagel je namreč lani na Brniku odprl regionalni logistični center, ki ga upravlja za švicarski Novartis, ki ima v lasti Lek, pa tudi za druge farmacevte. Švica, ki je na vrhu različnih lestvic merjenj ekonomske svobode, najbolj inovativnih držav in podobno, bo letos zabeležila 0,8-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa 1,7-odstotno, je v svoji jesenski napovedi zapisala vladna strokovna skupina. Napovedi so popravili navzdol zaradi dogajanj v globalni ekonomiji in visoke negotovosti, ki vplivajo na švicarski izvoz in investicije. Švicarski izvoz naj bi letos zrasel za 2,3 odstotka, uvoz za 1,1 odstotka, gradbene investicije 0,6 odstotka ter potrošnja gospodinjstev in države po 1,1 odstotka.

image
Številna večja nemška industrijska podjetja so v zadnjem obdobju že odpuščala ali pa so odpuščanja napovedala. Foto Reuters

 

Poljska: evropski tiger


Poljska ima za Malto za letos napovedano najvišjo rast v Evropski uniji, in sicer 4,4-odstotno. Takšno rast evropska komisija napoveduje tudi Madžarski, štiriodstotno pa Romuniji in Irski. Prihodnje leto naj bi se poljska gospodarska rast umirila na 3,6 odstotka. V Bruslju pričakujejo krepitev zasebne potrošnje letos in v začetku prihodnjega leta, saj davčne olajšave in javnofinančni transferji povečujejo razpoložljivi dohodek. To bo skupaj z močno rastjo plač in ugodnimi trendi na trgu dela povečalo zaupanje potrošnikov. Krepka bo letos – prihodnje leto naj bi se umirila – tudi rast investicij, ki jih Poljska sofinancira z evropskimi sredstvi. Rast plač vpliva tudi na inflacijo, ki je višja od evropskega povprečja. Letos naj bi bila 2,1-, prihodnje leto pa 2,7-odstotna, napoveduje komisija.
 

Srbija z boljšo bonitetno oceno


Bonitetna agencija Fitch je konec septembra povečala kreditni rating Srbije z BB na BB+, ki je največjo od nekdanjih jugoslovanskih republik pripeljal tik pred investicijski rating, značilen za gospodarstva, ki jih odlikuje visoka stopnja varnosti naložb. Kot so ugotovili v Fitchu, je višja ocena posledica ohranitve cenovne stabilnosti in fiskalne discipline, ustaljene krepitve bančnega sektorja in izboljšane poslovne klime.

Po lanski 4,3-odstotni rasti EU Srbiji za letos napoveduje tri, za prihodnje leto pa 3,3-odstotno rast BDP. Proračun Srbije bo predvidoma tudi letos imel presežek kljub močni rasti državnih investicij predvsem v infrastrukturne projekte in kljub načrtovanemu povečanju plač in pokojnin, napovedujejo v srbski osrednji banki. Gospodarsko rast države, s katero Slovenija iz leto v leto povečuje obseg trgovanja, bo še naprej poganjala rast investicij in rast izvoza. Srbija ostaja najbolj zanimiva za tuje investicije med državami nekdanje Jugoslavije, po 9,2-odstotni rasti investicij v lanskem letu, letos načrtujejo sedem, prihodnje leto pa šestodstotno rast obsega investicij. Čeprav tako Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Srbijo pesti tako imenovana bela kuga, ko mladi in usposobljeni kadri pospešeno zapuščajo zlasti ruralne predele države, srbska osrednja banka napoveduje pozitivne trende na srbskem trgu dela in rast gradbenega sektorja na krilih državnih infrastrukturnih naložb. Politična tveganja, v prvi vrsti nerešeni odnosi s Kosovom in s tem povezane carine, ter negotova evropska perspektiva Srbije še naprej ostajajo skrb za vse, ki poslujejo s srbskim trgom.
 

Madžarska pred precejšnjo umiritvijo rasti


Evropska komisija naši vzhodni sosedi za letos napoveduje 4,4-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa se bo ta močno umirila na 2,8 odstotka. Ustvarjanje novih delovnih mest se bo upočasnilo, kar bo vplivalo na zmernejšo rast zasebne potrošnje. Upočasnila se bo rast izvoza zaradi šibkejših ključnih izvoznih trgov. Hkrati bo visoka domača potrošnja spodbujala uvoz. Bruto povprečna plača na Madžarskem je v prvih štirih mesecih tega leta tudi zaradi pomanjkanja delovne sile zrasla za 10,4 odstotka. Rast plač spodbuja inflacijo. Ta bo po napovedih evropske komisije letos in prihodnje leto 3,2 odstotka.
 

Rusija s starimi težavami


Ruska centralna banka za tretje četrtletje pričakuje krepitev BDP med 0,8 in 1,3 odstotka. Pričakujejo pospešitev gospodarske rasti na račun implementacije nacionalnih projektov in povečanja javne porabe. Letos naj bi po napovedi Mednarodnega denarnega sklada rusko gospodarstvo zraslo za 1,2 odstotka. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) opozarja, da je realna rast dohodka gospodinjstev počasna in stopnja revščine ostaja visoka. Fiskalni okvir se je izboljšal s sprejetjem fiskalnega pravila leta 2017, po drugi strani pa je večji državni nadzor nad gospodarstvom, predvsem v energetiki in finančnem sektorju. Okvire za tuje investicije so visoke, transparentnost državne uprave pa nizka.