Pretresi v svetu bi Slovenijo še posebej prizadeli

Težavi slovenskega izvoza sta tudi nerazpršenost trgov in proizvajanje polizdelkov.

Objavljeno
03. julij 2018 06.00
Posodobljeno
13. junij 2019 08.55
Podjetja kot Pipistrel, ki so vodilna v svoji tržni niši, lažje prebrodijo gospodarske šoke. Foto Uroš Hočevar
Ljubljana – Slovenija sloni na izvoznem gospodarstvu, pri čemer ima dve težavi. Prva je nerazpršenost izvoznih trgov, druga pa je zmanjševanje deleža domače dodane vrednosti v izvozu. Oboje je izjemno podvrženo geopolitičnemu tveganju, ki se povečuje, opozarja direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun. Morebitni pretresi v svetovnem gospodarstvu bi Slovenijo torej še posebej prizadeli.

Negotovost v nemškem gospodarstvu, najpomembnejšem slovenskem trgovinskem partnerju, se povečuje. Trgovinsko-politični nesporazumi se zaostrujejo, kar zmanjšuje izvozna pričakovanja podjetij. Rast je tako na preizkušnji, ugotavljajo v Združenju nemških gospodarskih zbornic. »Negotovost v mednarodni trgovini bi lahko na dolgi rok rahlo občutila tudi Slovenija. Nemško gospodarstvo to za zdaj čuti zgolj v izraženih skrbeh, ki se kažejo pri slabših napovedih. Ob tem je treba upoštevati visoko stopnjo prilagodljivosti gospodarstva na razmere na svetovnih trgih. Slovensko gospodarstvo v tem primeru ni izjema, je povedala predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen.

Tudi Kračun opozarja, da Slovenija ni izvzeta iz geopolitičnih tveganj: »Če se uresničijo grožnje ameriškega predsednika o uvedbi 20-odstotnih carin na nemške avtomobile, bodo najbolj trpeli dobavitelji in posledično tudi številna slovenska podjetja.«
Kljub negotovosti v Nemčiji razloga za pretirano vznemirjenje slovenskih izvoznikov ni, ker so številni kazalniki v nemškem gospodarstvu še vedno zgodovinsko visoko oziroma so se v zadnjem mesecu stabilizirali, pojasnjuje glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc. Maja se je tudi gospodarsko ozračje, ki ga meri inštitut IFO, med nemškimi menedžerji stabiliziralo. Knjiga naročil nemške industrije je še vedno zelo dolga, in sicer 5,6 meseca. Vrednost novih naročil v nemški industriji se je v prvih štirih mesecih povečala za štiri odstotke, kar ni malo. Knjiga naročil v slovenski industriji se je v zadnjih dveh mesecih rahlo znižala, vendar je še vedno nadpovprečna, pravi Ivanc. Ta ocenjuje, da se bo rast slovenskega izvoza v prihodnjih mesecih nekoliko umirila na pet- do šestodstotno rast.
 

Potrebni so državni ukrepi


Ker bi morebitno zaostrovanje trgovinskih odnosov lahko ohladilo evropsko gospodarstvo, se postavlja vprašanje, kako je slovensko majhno in odprto gospodarstvo odporno na zunanje šoke.

image
izvoz Foto Delo


Slovenija je namreč odvisna od izvoza, saj delež izvoza v slovenskem BDP predstavlja skoraj štiri petine, pravi Tine Kračun. Pri tem opozarja na nerazpršenost izvoznih trgov, saj je več kot 20 odstotkov izvoza namenjenega v Nemčijo. Poleg tega se delež domače dodane vrednosti v slovenskem izvozu iz leta v leto zmanjšuje. Ob zdajšnjih trendih bo količnik domače dodane vrednosti padal še naprej. »Obe točki sta izjemno podvrženi ravno geopolitičnemu dogajanju. Globalna praksa kaže, da je ob takšnih izzivih smiselno pripraviti scenarije, na podlagi katerih se lahko identificirajo pravilni ukrepi na ravni države,« meni Kračun. Ena od težav slovenskega izvoznega gospodarstva je torej, da večinoma proizvaja polizdelke. Tovrstni dobavitelji pa so lahko najhitreje odrezani v slabih časih. »Naša podjetja veliko in uspešno izvažajo, vendar so to večinoma vmesni izdelki z relativno nizko maržo in nizko dodano vrednostjo,« ugotavlja profesor na ekonomski fakulteti Jože P. Damijan.
 

Potrebna je velikost ali specifična tržna niša


Za dvig v dobaviteljski verigi je potrebna velikost, tak primer je Kolektor, ali specifična tržna niša, kot sta jo osvojila Akrapovič in Pipistrel, pravi Ivanc: »Vendar uspeh zahteva čas ter je povezan tako z dolgoročnim vlaganjem v raziskave in razvoj kot s kančkom poslovne sreče. Na drugi strani lahko s pogoji pritegnemo družbe, ki takšne proizvode že razvijajo ter jim ponudimo nekaj dobrih lokacij za razvoj regionalnega poslovnega modela pri določeni proizvodnji, tak primer je Yaskawa. Takšne družbe tudi prispevajo k dvigu kakovosti v lokalni dobaviteljski verigi.«

Slovenski dobavitelji morajo, za večjo odpornost na zunanje šoke, razpršiti knjigo naročil, zagotoviti njeno ustrezno dolžino in imeti zadostne likvidnostne rezerve, našteva Ivanc.

Po besedah Jožeta P. Damijana je potreben preskok v fazo inovativnosti, samostojnega razvoja novih končnih proizvodov in storitev, kjer je mogoče dosegati višje marže, višjo dodano vrednost in s tem tudi izplačevati višje plače.

Razvoj v zadnjih letih kaže, da so predvsem mala in srednja podjetja sposobna prebojev. »Podjetja so lahko nišna. Bolj kot so niše ozke, lažje je doseči globalno prisotnost. In mnoga slovenska podjetja to dejstvo s pridom izkoriščajo,« pravi Igor Likar, direktor SIQ, ki preizkuša in certificira izdelke za nastope na tujih trgih. Ta ugotavlja, da so v Sloveniji bolj prebojna družinska podjetja, ki nimajo lastniških nejasnosti, so pa pogosto kapitalsko podhranjena: »Na drugi strani pa ni težko opaziti, kako kapitalsko močnejša večja podjetja zaostajajo zaradi neustrezne ali slabo upravljane lastniške strukture. Prav v teh dveh glavnih pogojih uspeha se skriva tudi največji potencial za uspeh ali neuspeh slovenskih podjetij.« V SIQ oviro vidijo tudi v prenizki ambicioznosti slovenskih podjetij.