Covid je za izvoznike izziv, a je tudi priložnost

Na poslovni konferenci Izvozniki 2020 udeleženci razpravljajo o neizkoriščenih priložnostih na trgih Srednje in Vzhodne Evrope.
Fotografija: Poslovna konferenca Izvozniki 2020 poteka ob upoštevanju strogih ukrepov NIJZ za omejevanje okužb. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Poslovna konferenca Izvozniki 2020 poteka ob upoštevanju strogih ukrepov NIJZ za omejevanje okužb. FOTO: Leon Vidic/Delo

Medijska hiša Delo s poslovno konferenco Izvozniki 2020 sklepa večmesečno poslovno kampanjo na temo Gospodarstva držav Srednje in Vzhodne Evrope: Prostranstva neizkoriščenih priložnost.



Udeležence konference, ki jo pripravljamo skupaj s programskim partnerjem Inštitutom za strateške rešitve (ISR), so pozdravili Andrej Kren, glavni direktor Dela, Tine Kračun, direktor ISR, in Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Andrej Kren, glavni direktor družbe Delo, je v svojem pozdravnem nagovoru spomnil na dogajanje po osamosvojitvi, njen vpliv na gospodarstvo. Kot izhaja tudi iz prispevkov avtorjev, aktivno sodelujočih pri tedanjem plebiscitu, je na slovensko gospodarstvo močno vplivala takratna izguba jugotrgov. Uspešna podjetja so se preusmerila na zahodne trge, manj uspešna niso preživela. Po dolgih letih so se podjetja začela spet vračati na vzhodne in jugovzhodne, takrat so začeli potekati blagovni, kapitalski in storitveni tokovi, o čemer bo govor tudi na poslovni konferenci.
 
Na Gospodarski zbornici Slovenije so ta hip še precej optimistični pri napovedih rasti (bo slaba, a ne katastrofalna), je poudarila Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS. Letos sicer bo leto slabo, po oceni bo upad BDP sedemodstoten, prihodnje leto pa se že obeta ponovna rast. Sanjskemu letu 2019 pa se bomo približali šele leta 2022. Lani smo ustvarili 40 milijard evrov izvoza blaga in storitev, kar pomeni, da smo ga v desetih letih podvojili!

Fokus GZS je, kako biti še boljši, je poudarila Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije. FOTO: Leon Vidic/Delo
Fokus GZS je, kako biti še boljši, je poudarila Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije. FOTO: Leon Vidic/Delo


Gospodarstva trgov Srednje in Vzhodne Evrope, ki bodo danes v fokusu zanimanja, so bolj industrijska, odpornejša, zato bo tam gospodarska rast v prihodnjem letu skoraj pet odstotkov. Slovenija v srednjo Evropo izvozi skoraj 42 odstotkov celotnega izvoza, v JVE 16 in v vzhodno tri odstotke.

Na Zahodni Balkan izvozimo v deležu največ končnih izdelkov in tam je tudi dodana vrednost najvišja, slovenske blagovne znamke so tam najbolj uveljavljene. Zato je cilj gospodarstva in vlade, da se ta delež še čim bolj poveča.
Slovenija ima v tujini okoli šest milijard neposrednih tujih investicij, od tega jih je okoli dve tretjini na trgih nekdanje Jugoslavije, večinoma v segmentu storitev.

Fokus GZS je, kako biti še boljši. Zato so pripravili Iniciativo Slovenija 5.0. do leta 2030, na podlagi tega je nastal program za prihodnja tri leta, to je nov gospodarski zagon, v katerem so se osredotočili na šest področij, od domačega povpraševanja, infrastrukture do samopreskrbe v kmetijstvu.
 
Goste je pozdravil tudi Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve, ki je že tretje leto zapored programski partner strateške konference Izvozniki 2020. Tudi ISR tekoče spremlja dogajanja na omenjenih trgih in, kot je dejal Kračun, ima Slovenija ugodno pozicijo, da se med gospodarskim prerodom umesti med te države.


Izvoz je temelj naše blaginje


Zunanji minister Anže Logar se je uvodoma zahvalil vsem izvoznikom za izjemno delo za Slovenijo in tistim, ki jo promovirajo. Promocija pomaga pri prodoru slovenskih podjetij na tuje trge. Slovenija z izvozom ustvari kar 85 odstotkov BDP, vsak četrti zaposleni je odvisen od izvoza. Izvažamo na vse strani neba, skoraj 80 odstotkov v EU.

Nanizal je velike deleže slovenskega izvoza v države v regiji. Zato je logično, je poudaril, da si MZZ želi čim tesnejših stikov z vsemi državami, forumom in aliansami. Z mrežo konzulatov in ekonomskih svetovalcev pomagajo izvoznikom. Gospodarska diplomacija v sodelovanju z gospodarskim ministrstvom, poslovnimi klubi in podjetji prispeva svoj delež k utrjevanju položaja izvoznikov na tradicionalnih trgih in pri iskanju novih trgov.  Podjetja prepoznavajo ta trud. Kljub kadrovskim in finančnim omejitvam želijo svoje storitve prilagajati potrebam podjetij in biti pri tem inovativni.

Minister za zunanje zadeve Anže Logar se je izvoznikom zahvalil za vse, kar delajo za Slovenijo. FOTO: Leon Vidic/Delo
Minister za zunanje zadeve Anže Logar se je izvoznikom zahvalil za vse, kar delajo za Slovenijo. FOTO: Leon Vidic/Delo


Pandemija je žal dramatično vplivala na dogajanje po svetu in močno prizadela gospodarstvo. Izvozna podjetja so bila in bodo še naprej močno na udaru, od njih pa bo najbolj odvisen tudi nov gospodarski vzpon. Zato so temu prilagodili prioritete predsedovanja EU v prihodnjem letu, in sicer, kako zagotoviti robustno okrevanje ekonomije držav članic. Spremenjene razmere so bile tudi tema seje Sveta za internacionalizacijo gospodarstva. Dogovorili so se, da se bo Program za promocijo investicij dopolnil in prilagodil s prilagojenimi ukrepi. Minister si želi slišati stališča izvoznikov o vseh načrtovanih potezah. Trudi se, da bi Slovenija postala vidnejša in glasnejša, da bi pri svojih tujih partnerjih iztržila svoje prednosti.

Ob tem je Logar posebej poudaril pomen Pobuda treh morij, povezavo, v katero se izplača vložiti napore. Pobuda se premika v bolj operativne vode, iz predsedniških stikov na raven izvršilne veje oblasti. Države te pobude predstavljajo 28 odstotkov ozemlja EU, 20 odstotkov prebivalstva in samo deset odstotkov skupnega BDP, kar pomeni, da je to še velik manevrski prostor in velik potencial za slovenske izvoznike. Cilj pobude je povezati države na osi sever–jug, na področju investicij v transportne poti, energetsko infrastrukturo in kibernetsko okolje, zaščito okolja ter raziskave in razvoj.

Tudi Azija je za slovensko gospodarstvo pomemben trg, razmislek velja temu, kako še dodatno okrepiti menjavo z azijskimi trgi. Pri čezatlantskih odnosih so naša nenadomestljiva partnerica ZDA, tudi na področju varnosti. Treba bi ga bilo še okrepiti in močneje vključiti tudi Kanado.

»Na zunanjem ministrstvu vemo, da izvoz ni Ahilova peta, in da to zelo dobro veste tudi sami. Izvoz je temelj naše blaginje, je posledica odprtosti in delavnosti slovenskih podjetnikov,« je na koncu poudaril Logar in dodal, da se lahko uspe le s pogumom, inovativnostjo, prilagodljivostjo in delavnostjo. V tem smislu želijo okrepiti in prilagoditi tudi slovensko diplomacijo. Skupaj bodo ustvarili robustno okolje, ki bo omogočilo odboj nazaj tja, kamor sodimo, v kljub najbolj razvitih in najbolj prilagodljivih gospodarstev EU.
 

Delo od doma je priložnost za izvoz storitev


Osrednja govorka na konferenci dr. Beata Javorcik, glavna ekonomistka Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), je predstavila izvozne trende, ki jih prinaša covid-19, ter priložnosti, ki izhajajo iz tega.

Ena največjih sprememb so spremenjene dobavne verige. V zdravstveni krizi se je pokazalo, kaj pomeni odvisnost dobav iz ene države (Kitajske), dobavne verige na tak način niso odporne na šoke. Gospodarstvo se tega zaveda in trend je skrajševanje dobavnih verig, k čemur pripomore tudi zavedanje o možnem vplivu na njihovo stabilnost zaradi nestanovitnih vremenskih pogojev, dodatno k težnji po skrajševanju prispeva okoljevarstveni vidik.

Beata Javorcik je udeležence konference nagovorila po video povezavi. FOTO: Leon Vidic/Delo
Beata Javorcik je udeležence konference nagovorila po video povezavi. FOTO: Leon Vidic/Delo


»Podatki na primer pokažejo, da četrtina izdelkov, ki jih Nemčija zdaj uvaža iz Kitajske, uvaža tudi iz drugih držav, tudi iz Slovenije. To je lahko velika priložnost tudi za Slovenijo,« je poudarila Javorcikova in dodala, da je covid-19 na drugi strani spodbudil državni protekcionizem, prav tako velja opozoriti na negotovost trgovinske politike. A na koncu je vseeno prisotno racionalno tehtanje med odpornostjo dobavnih verig in stroški.

Mednarodna trgovina se je v prvem četrtletju letošnjega leta resda zelo zmanjšala, vendar pa podatki kažejo drugačno sliko, če jih pogledamo podrobneje. Nekatere industrije so bile neprimerno manj izpostavljene kot druge. Izvoz farmacevtskih podjetij v Sloveniji se je v opazovanem obdobju povečal za več kot 70 odstotkov v primerjavi z letom 2019, je poudarila, medtem ko so vse druge panoge v državi beležile manjši izvoz kot pred letom dni. V času, ko si svet prizadeva za povečevanjem odpornosti na vseh področjih, je to gotovo priložnost za posamezne industrije, je poudarila Beata Javorcik.

Opozorila je še na pomen zavarovalnih produktov za izvozna podjetja. Skrb da podjetje ne bi prejelo plačila za prodane izdelke oziroma da kupec ne bi prejel izdelkov, ki jih je vnaprej plačal, zavira mednarodno trgovino, zavarovalni instrumenti so tu lahko v veliko podporo. Kot ocenjujejo v EBRD, deset odstotkov upada izvoza lahko pripišemo temu, da ga ni mogoče zavarovati. V prednosti so tudi s tega stališča mednarodna podjetja, ki lahko poslujejo znotraj skupine.

Enzo Smrekar direktor Atlantic Droge Kolinske v pogovoru s Tinetom Kračunom, direktorjem ISR FOTO: Leon Vidic/Delo
Enzo Smrekar direktor Atlantic Droge Kolinske v pogovoru s Tinetom Kračunom, direktorjem ISR FOTO: Leon Vidic/Delo


Veliko priložnost ponuja tudi delo od doma. »Če zaposleni delajo od doma, lahko zaposlene najamemo tudi v tujini. Resda obstajajo določene omejitve, kot je vprašanje zaščite podatkov, omejitve pri potovanjih, ampak podatki že kažejo, da je to velika priložnost tudi za Slovenijo, ki ni ostala neopažena. V prvem četrtletju letos se je v Sloveniji opazno povečal izvoz komercialnih storitev,« je pojasnila Javorcikova.

Dotaknila se je tudi naložb v tujini. Upad je globalno zelo velik, letos bo dosegel – 40 odstotkov, kar je precej več kot je bilo to v finančni krizi leta 2009. Do leta 2022 se bo to področje opomoglo, za Slovenijo pa je to priložnost, da vstopi na trge zahodnega Balkana in zapolni prostor, ki se tam odpira.
 

Regija kot ključna prednost v izzivih trenutnega časa


Na prvem panelu z naslovom Regija kot ključna prednost v izzivih trenutnih časih so udeleženci predstavili, kako je pandemija covida-19 vplivala na gospodarske in družbene razmere v regiji in ali se je dogajanje v regiji v čem razlikovalo od dogajanja na bolj izpostavljenih globalnih trgih ter kje so strateško gledano ključne priložnosti za poslovanje.

Na okrogli mizi Regija kot ključna prednost v izzivih trenutnega časa so sodelovali: prvi z leve Sergej Simoniti (Coface),  Sibil Svilan (SID banka), Enzo Smrekar (Atlantic Grupa), Marko Jazbec (Sava RE) in Gregor Umek (MGRT). FOTO: Leon Vidic/delo
Na okrogli mizi Regija kot ključna prednost v izzivih trenutnega časa so sodelovali: prvi z leve Sergej Simoniti (Coface),  Sibil Svilan (SID banka), Enzo Smrekar (Atlantic Grupa), Marko Jazbec (Sava RE) in Gregor Umek (MGRT). FOTO: Leon Vidic/delo


Moderator okrogle mize Gregor Umek, predstavnik slovenske Nacionalne kontaktne točke OECD na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je uvodoma opozoril na študijo OECD, ki za regijo pričakuje občutno zmanjšanje zasebnih in javnih investicij, kar bo še poslabšalo razmere v regiji. Poleg padca turizma OECD napoveduje še padec izvoza, tudi zaradi motenj v dobaviteljskih verigah. Pričakuje se še močen padec domačega povpraševanja v regiji, predvsem zaradi manjšega nakazila zdomcev.

Enzo Smrekar je med drugim dejal, da je denar, ki ga je država med krizo dala vsem družbenim skupinam, omogočil kupno moč. FOTO: Leon Vidic/Delo
Enzo Smrekar je med drugim dejal, da je denar, ki ga je država med krizo dala vsem družbenim skupinam, omogočil kupno moč. FOTO: Leon Vidic/Delo
Na vprašanje, kako bodo zaostrene gospodarske in družbene razmere kot posledica pandemije covida-19 vplivale na poslovanje slovenskih podjetij v regiji, je Enzo Smrekar, direktor Atlantic Droge Kolinske in podpredsednik za delikatesne namaze, Donat Mg in internacionalizacijo v Atlantic Grupi, pojasnil, da so v industriji široke potrošnje, kar pomeni, da v časih krize ni velikih padcev, vendar je enako v časih konjunkture, saj lahko ljudje pojemo le enako število obrokov. »Denar, ki ga je država med krizo dala vsem družbenim skupinam, je omogočil kupno moč, zato lahko povem, da smo v Sloveniji pri nakupu/prodaji izdelkov široke potrošnje imeli podobne rezultate kot lani. Vendar tega ne moremo trditi za preostanek regije, ker ni bilo prihoda turistov, zdomcev …, zato je bil velik izpad na tem področju ter pri vsem, kar je povezano s turizmom,« je pojasnil Smrekar in dodal, da ima turizem veliko multiplikativnih učinkov na druge segmente, zato se bo to poznalo na porabi in vsem, kar je s tem povezano.

Kot pravi Enzo Smrekar, nekatere kategorije izdelkov zaznavajo rekordne rasti, nekatere pa so pod veliko večjim pritiskom. »V času lockdowna je prodaja žvečilnih gumijev upadla za 80 odstotkov,« je navedel primer in dodal, da v podjetju zelo veliko vlagajo v raziskave, saj se je treba hitro prilagoditi spremembam. Ključno je, da nimamo samo ene kategorije produktov: treba je razumeti, je dejal Smrekar, da se v krizi vsi počutimo negotove zaradi prihodnosti in v takih časih se vsi radi zatekamo k znanim vzorcem, k stvarem, ki nam pričarajo varnost, tradicijo – sem spadajo tudi že dolgo znane, dobro uveljavljene blagovne znamke, ki imajo močno čustveno povezanost. »Zato smo takoj spremenili marketinški miks, manj smo dali na novosti, ampak več na čustveno navezanost na konzumacijo doma, v ožjem družinskem krogu …«.
 

Zavarovanje terjatev med podjetji


Sergej Simoniti. FOTO: Leon Vidic/Delo
Sergej Simoniti. FOTO: Leon Vidic/Delo
Sergej Simoniti
, predsednik uprave Coface PKZ zavarovalnice, je pojasnil, da zavarujejo poslovne terjatve med različnimi podjetji, in to že 27 let. »Skupaj s podporo SID banke smo dosegli zavidljiv položaj na tovrstni dejavnosti v Evropi, saj je pri nas več kot 16 odstotkov BDP zavarovanega, smo še vedno glavni igralec kljub veliki konkurenci. Od leta 2018 oz. aprila 2019 smo del skupine Coface, ki kot prva skupina na zavarovanju izvoznih terjatev najverjetneje razpolaga z največjo bazo kupcev, zato lahko naredimo natančno analitiko.« Simoniti je dodal, da njihova analitika v skupini napoveduje upad svetovnega BDP za 4,8 odstotka. Kar pa je ključno za regijo je, da je izjemno segmentirana, imamo različne gospodarstva in države, ki so različne doživele to krizo. »V Sloveniji predvidevamo 7,9-odstotni upad, za Nemčijo napovedujemo 6,6-odstotni upad BDP, pod udarom so kovinska in avtomobilska industrija,« je dejal Simoniti in dodal, da je naša odvisnost od avtomobilske industrije zelo velika, zato njihovi ekonomisti verjamejo, da avtomobilska industrija ne bo nikoli več izgledala tako kot doslej.  

Po njegovem je sicer ključno, da je bila državna intervencija uspešna, vprašanje pa je, kaj bo, ko je ne bo  več. Glavna pomanjkljivost slovenskega gospodarstva je koncentracija tveganja na posamezen člen v dobavni verigi, na posamezno panogo. Izzivi so odpraviti ta tveganja ter povečanje deleža proizvodnje končnih izdelkov. Iniciativa Tri morja je zmanjšala ta tveganja razdrobljenosti.
 

Strukturna kriza z velikimi posledicami


Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, je poudaril, da je koronakriza drugačna od prejšnje krize, je bistveno globlja - gre za strukturno krizo in krizo razvoja, ki bo imela velike posledice. »Okrevanje po krizi bo asimetrično, to velja za panoge, države in regije, kjer obstajajo zelo velike razlike. Podjetja morajo iskati nove priložnosti, drugače bomo potisnjeni na rob, nekoč pa smo bili vodilni.« Kaj narediti, je zelo težko reči, saj je regija soočena z bistvenim povečanje makroekonomskih tveganj, ker potrošništvo deluje drugače, drugačne so možnosti zadolževanja, soočajo se z odhodom delovne sile. »Za nas je še pomembneje, da smo bili v JV regiji sami v prednosti, sedaj pa imamo konkurenco, saj so tam že dolgo Američani, Azijci, Turki, Arabci… Tu se dogaja geopolitika, gre za politično vprašanje, saj se nekatere države oslanjajo na politične iniciative. Vprašanje je, kako bomo vzpostavili nivo kot smo ga imeli nekoč.«

Slovenija v regijo srednje in vzhodne Evrope izvozi 27-28 odstotka celotnega izvoza, zato je ključno, kako se odzivamo na izzive, ki jih je prinesla kriza. »SID banka daje spodbude za izvoz, zavarovanje itd. Takoj ob krizi smo prilagodili produkte in začeli aktivno zavarovati tveganja, saj so vse te države postale nemarketabilne. Tako smo naredili za 950 milijonov evrov zavarovanj v 6 mesecih. Financiranja z novimi produkti smo opravili za 380 milijonov, sedaj pa se z državo pogovarjamo, kako povečati to vsoto,« je pojasnil Svilan in dodal, da podjetja ne vedo, kako prebroditi kapitalske in politične vplive, ki odločajo o tem, kako dobiti posel in kdo ga dobi.
 

Neusmiljeno tekmovanje na mednarodnem trgu


»V našem naravnem bazenu oziroma ekonomskem okolju, kjer smo bili ves čas prisotni, se globalne verige vrednosti spreminjajo, med drugim je dinamika svet. Trgovina je bila drugačna že pred krizo, drugo pa je samo mikroekonomsko okolje. Obrnjeni trendi globalizacije se prenašajo na lokalizacijo. Velika razlika je pri investicijah, saj so se v to regijo investicije še zmanjšale.,« pravi Svilan. Ugotovili smo, je še dejal, da je Slovenija v preteklih letih izrazito investirala v JV Evropo, sedaj je trend obraten: sedaj države JV Evrope investirajo več v zadnjih letih v Slovenijo. To pomeni, da so se razmere spremenile in naša podjetja v neusmiljen tekmovanju na mednarodnem trgu nimajo enake pozicije kot prej in izgubljajo svojo pozicijo tudi v JV Evropi. Dosti lažje je poslovati v tej regiji, kot pa oditi na tretje trge, kot je na primer Afrika, je še dejal Svilan.

Marko Jazbec, predsednik uprave Sava Re, je na okrogli mizi pojasnil, da je njihova skupina v smislu svojih prihodkov dosti bolj fokusirana na retail. Zavarovalni kapital je v regiji JV Evrope. Ob tem je Jazbec še predstavil velik razvojni prepad v državah nekdanje Jugoslavije – v regiji znaša 200 evrov pobrana premija na prebivalca, na Kosovu pa je premija na prebivalca le 5 odstotkov premije  v Sloveniji. »Slovenija sodi v zlato sredino, primerljivi smo z Avstrijo, Luksemburgom…. Penetriranost našega posla skozi BDP v regiji se bo morala povečevati tudi v prihodnje in tu slovensko zavarovalništvo vidimo tudi v bodoče, zato močno gradimo partnerstva s komercialnimi bankami in vlagamo v nove produkte in prodajne poti. Kupna moč prebivalcev je relativno majhna, zato bi se s povečanjem kupne moči to poznalo tudi pri zavarovalnem sektorju,« je še dejal Jazbec. Po njegovem bi morala tako Slovenija s svojim znanjem in zgodovinsko povezanostjo zakorakati bolj smelo v to regijo in jo geostrateško bolj privezati nase.
 

Vlaganja v infrastrukturo


Mednarodni denarni sklad je septembra za regijo povedal skrčenje BDP za 5,5 odstotka, zato državam priporoča vlaganje več sredstev v gradnjo infrastrukture, je dejal Gregor Umek in dodal, da če bi regija želela do 2030 za 50 odstotkov zmanjšati zaostanek v infrastrukturi, bi morala države za ta namen na letni ravni nameniti od 3-8 odstotkov BDP. Zato se mu zdi pomembna iniciativa Treh morij (3SI), ki bi lahko prispevala k rasti gospodarstva v srednji in vzhodni Evropi, predvsem v zaostrenih razmerah v času pandemije covida-19 in z vidika predvidene ustanovitve sklada 3SI, ki bi prek javnega in zasebnega sofinanciranja podpiral projekte na področju infrastrukture in pametne povezljivosti v regiji.

Ob tem je Sibil Svilan poudaril, da gre za politično pobudo, sklad pa bi bil osredotočen na promet, energijo in digitalizacijo. »Za to pobudo, ki ni samo evropska, stojijo tudi ameriški kapitalski interesi, gre za zasebno-javno pobudo. Gre za zasebni sklad, ki je registriran v Luksemburgu, doslej pa je pet držav (Poljska 500 milijonov, Romunija, Latvija, Litva, Češka, Madžarska) že vplačalo vanj, mi pa tudi o tem razmišljamo,« je dejal Svilan.  Je pa treba imeti zelo dobre projekte, ki so donosni, ki bodo dali spodbudo regiji (in ne posameznim državam) in kako so že pripravljeni.
 

Za slovenska podjetja priložnost v projektih sklada 3 morja


»V Sloveniji imamo zelo malo projektov, ki so pripravljeni, zato spodbujamo podjetja v pripravo projektov. Slovenska podjetja imajo predvsem priložnost v projektih, ki bodo izbrani, kot (pod)izvajalci, glede na svoje možnosti. Upam, da bodo slovenska podjetja tam bolj konkurenčna. Ta sklad bo presojal z vidika ne samo donosnosti, ampak tudi glede čim več mednarodnih povezav, kot npr. železniška povezava Koper-Tallin. Države, ki so vplačale v sklad, ne razmišljajo o vračanju sredstev, ampak o participaciji njihovih podjetij na projektih,« je pojasnil Svilan.
 

Pomembnost digitalizacije za konkurenčnost podjetij


Pandemija covida-19 prispeva k hitrejši digitalni transformaciji gospodarstev po celem svetu. Ali so lahko investicije v digitalno transformacijo in zelene tehnologije motor ponovne gospodarske rasti v državah srednje in vzhodne Evrope? Po zadnji lestvici digitalne konkurenčnosti s strani IMD je Slovenija na 31. mestu med 63 državami. V regiji skušajo države odpornost na okrevanje odpravljati s pomočjo avtomatizacije, je dejal Gregor Umek.

Marko Jazbec. FOTO: Leon Vidic/Delo
Marko Jazbec. FOTO: Leon Vidic/Delo
Marko Jazbec je ob tem poudaril, da so v zavarovalnici v strategiji za naslednjo 3-letno obdobje opredelili digitalno agendo in spomnil na regulatorno okolje, ki je v zavarovalništvu zelo strogo. Veliko sredstev vlagajo v digitalizacijo.
Enzo Smrekar pa je spomnil, da so v koronakrizi podjetja, ki so se visoko digitgalizirala, lahko nemoteno funkcionirala. »Mi imamo trenutno še 1600 zaposlenih, ki delajo od doma, in vse funkcionira, niti enkrat nam ni sistem padel. Prihodnost odpira samo še nova področja. Porast je imela e-trgovina, saj nekateri trgovci na področju platform niso uspeli izvesti naročil, lahko je bil problem v logističnem delu – to velja za celo Evropo.« Ta osveščenost na področju digitalnih vsebin je lahko po Smrekarjevem mnenju še večja, saj okoli 100.000 ljudi letno zapusti regijo, in to tudi zelo izobraženi, kar pomeni preselitev manjšega mesta. »Zato je tudi pomembno, da sledimo tem potrošnikom na njihovi karierni poti in to nam digitalizacija omogoča.«
 

Investicije v zelene in trajnostne tehnologije


Sibil Svilan pravi, da bo okrevanje po krizi asimetrično. FOTO: Leon Vidic/Delo
Sibil Svilan pravi, da bo okrevanje po krizi asimetrično. FOTO: Leon Vidic/Delo
Sibil Svilan je izpostavil, da ima kriza tudi zmagovalce, to je digitalizacija, ki se je pospešila za 10 let. »Delo od doma povzroča dva bistveno spremenjena dela: mobilnost in vloga prostora (ta lahko kreira nove stvari ali pa je omejujoča). In tudi socialna distinkcija – ne vemo, ali delo od doma povzroča ljudem težave ali jih sprošča –, zato je treba vlagati v nadgradnjo digitalizacije, da ljudje dobijo ven tisto kar želijo, ker drugače bomo ustvarili neke nekreativne robote.« Po njegovem je Zeleni plan za Evropo ključen, »pomislite na davek na CO2, ki bo morebiti prišel že leta 2022«; zato je Svilan pozval podjetja, naj gredo v to smer, naj investirajo v zelene tehnologije, trajnostni razvoj. Investicije so danes nujnost in tudi priložnost in seveda ustvarjanje delovnih mest.

Simoniti pa je kot tri glavne vidike digitalizacije izpostavil odpornost/prilagodljivost trgovcev, konkurenčnost in kreiranje novih trgov (ki danes še ne obstajajo, vsaj v zavarovalništvu) in prodaja produktov potrošnikom, katerim so bili doslej predragi.
 

Razumeti potrošnika v regiji


V okviru drugega panela so gostje iskali odgovore na vprašanja, ali je pandemija covida-19 spremenila potrošnika, ali obstaja regionalni potrošnik kot kategorija, ki jo morajo imeti podjetja v mislih, ko delujejo v regiji, ter pri katerih je treba upoštevati določene kulturne razlike in s tem povezano percepcijo ter temu prilagoditi poslovni pristop.

Dr. Maja Zalaznik redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je od makroekonomskega okvira prešla na tisto, kar je največ vredno v ustvarjanju in razumevanju, predvsem pa kupovanju verige vrednosti, s potrošnikom. Ta presodi, ali  smo mu ponudili nekaj dovolj vrednega, v sorazmerju s ceno, njegovimi potrebami, željami, pričakovanji.  »Velikokrat spregledamo, da je tudi porabnik v regiji precej globalen, kupuje tudi globalne znamke. Ima vrsto svojih lokalnih značilnosti, tudi vrednot in vrednosti. Vse to moramo znati upoštevati v svojih trženjskih strategijah,« je poudarila.

Doslej smo po eni strani želeli čim bolj standardizirane pristope na trg, danes pa si tega ne moremo več privoščiti. Življenjski cikel trga je povsem drugačen kot nekoč, posebej tudi zaradi učinkov epidemije. Uporabnik se vrača se v svoje gospodinjstvo, v svoje kulturne vrednote.

Raziskave kažejo, da porabnik pričakuje, da bomo temu prilagodili tudi izdelek, do kakšne mere, pa je virtuoznost marketinških strategij, razmerje med ceno, pozicijo in uporabno vrednostjo. Ter seveda dodano vrednostjo. Usmeriti se je treba h končnim blagovnim znamkam, h končnemu porabniku, ker je tam dodana vrednost večja.

Najbližji trgi niso vedno najlažji, marsikatero podjetje se je že opeklo prav v soseščini. Subtilnost razumevanja porabnika je tista, ki  mora najprej izhajati iz dobrega razumevanja trga, situacije, predvsem pa raziskovanja. Raziskave so podlaga razumevanja dogajanja in hkrati napovedi za prihodnost.

Zalaznikova je predstavila končnega porabnika na regijskih trgih kot zelo dobro informiranega, kar je največja razlika od preteklosti. Je čustveno, vpet, razume in spremlja, ker gre za njegovo denarnico in kakovost življenja. Srž dobrega razumevanja in pozicije slovenskih blagovnih znamk v regiji je čim boljše vrednostno in vrednotno ujemanje menedžerskih timov, potem je vsaka pot do police lažja.

Značilnost trenutka je tudi, da zmaguje tako imenovani Applov koncept. Gre za postopno dograjevanje vrednosti, ne vse na mah. Današnji potrošnik si želi enostavne, funkcionalne, učinkovite uporabnosti. Zato je včasih manj več, dokler je mogoče standardizirane  rešitve.

Kako razumeti potrošnika v regiji? O tem so se pogovarjali (z leve): Gregor Zečević (Talum), Luka Repanšek (Opportunity Network),  Petra Čadež (Talantic Grupa), Maja Zalaznik (ljubljanska ekonomska fakulteta) in moderator Janez Tomažič (Delo). FOTO:
Kako razumeti potrošnika v regiji? O tem so se pogovarjali (z leve): Gregor Zečević (Talum), Luka Repanšek (Opportunity Network),  Petra Čadež (Talantic Grupa), Maja Zalaznik (ljubljanska ekonomska fakulteta) in moderator Janez Tomažič (Delo). FOTO:


Kaj je povzročill covid-19? Negotovost, strah, tveganje, globalni potrošnik pa kljub vsemu še ostaja.  Kupujemo glo-k-alno. Prej smo lokalno zahtevali kot družbeno bolj sprejemljivo, danes pa iz praktičnih razlogov, predvsem zaradi prekinjenih dobaviteljskih verig. Globalne znamke bodo storile vse, da bodo zagotovile odličnost in tu bo konkurenca najmočnejša.

Govornica je poudarila še eno lastnost novega po-epidemijskega potrošnika, to je njegova digitalnost in digitalnost celotnega njegovega življenja. Tudi pri nakupovanju. Potrošnik je previden, v marsičem prikrajšan. Raziskave (Valicon) kažejo, da se bo finančna in zdravstvena previdnost še povečuje. Tako je doma, pa tudi na evropskih trgih.

Ni pričakovati hitrega okrevanja v najbolj prizadetih dejavnostih, ampak drugačno ponudbo do porabnika. Nova realnost je digitalen pristop do potrošnika. Še bolj intenzivno bo treba stopati po tržnih poteh, ki so morda bolj nenavadne, ampak so digitalno pogojene. Ker vsi potrošniki niso tehnološko opremljeni, ostajajo vzporedno vsi pristopi.

»Tudi v reg je potrošnik globalen, digitalen, informiran. Spoštuje lokalno. Je pa tudi prestrašen. In racionalen. Ključne smernice vseh, ki spoštujejo, ponudite tisto, kar potrebuje,« je sklenila Zalaznikova.


Dejavne ekipe na terenu


Petra Čadež iz Atlantic Grupe je orisala pristop pri osvajanju izvoznih trgov z najbolj mednarodno blagovno znamko argeta.
V času covida-19 so dobro obvladovali stanje, v zadnje pol leta so »vse postavili na glavo«. Še vedno jih vodi princip, da razmišljajo lokalno in delujemo globalno. Po besedah Čadeževe so obsedeni z raziskavami trga, ob vstopu nanj in tudi kasneje, in tako ugotavljajo, do kje gredo lahko z lokalnim pristopom. Veliko časa posvečajo izvedbenim aktivnostim.

Vse sloni na prvem stebru, razumevanju potrošnika. Vpogled vanj dobijo s temeljitimi  raziskavami trga, iskanjem odgovorov na enormne količine vprašanj. Njihove ekipe so stalno prisotne na trgih, hodijo na prodajna mesta, reagirajo na vse možne situacije. Tako dobijo neprecenljive informacije.

Lokalnim trgom se prilagodijo, kolikor je potrebno. Obstajajo različne jezikovne variante, sicer pa izdelki zaradi ekonomije obsega na zunaj zgledajo enako. Na lokalnih trgih plasirajo lokalne okuse. S tem se ukvarja precej velika ekipa ljudi, na večini trgov pa imajo partnerje. Vsem mora biti skupna strast do blagovne znamke.

Sibil Svilan (SID banka), Andrej Kren (Delo), dr. Anže Logar (minister za zunanje zadeve) FOTO: Leon Vidic/delo
Sibil Svilan (SID banka), Andrej Kren (Delo), dr. Anže Logar (minister za zunanje zadeve) FOTO: Leon Vidic/delo


Na okrogli mizi, ki jo je moderiral urednik gospodarske redakcije Dela Janez Tomažič, je Čadeževa med drugim orisala, kako izkušnje iz regije pomagajo pri vstopu argete na oddaljeni trg Poljske. Medtem ko je podjetje na trgih, kjer je bilo že močno prisotno, uspešno poslovalo tudi v času epidemije, je bila situacija drugačna na novih trgih. Vstop na Poljsko se je upočasnil, zaostajajo za načrti. Razlogi so izključno v novih okoliščinah, ker so  začetne aktivnosti vezane na fizično prisotnost, testiranje, iskanje pravega distributerja, prodajnih mest, vlaganja v oglaševalske kampanje itn.
 
Luka Repanšek, Opportunity Network, izhaja iz digitalnega podjetja, dejavnosti, ki jo je kriza v bistvu poslovno spodbudila. To je platforma, ki povezuje poslovne odločevalce z vsega sveta in omogoča sklepanje trgovinskih in nepremičninskih poslov, prevzemov in združitev, naložb … Obrača 350 milijard dolarjev v 140 državah, ima več kot 35.000 uporabnikov, je platforma z visoko odzivnostjo in ej še vedno v procesu širitve.

Kot je dejal govornik, se je vsebina posla zaradi covida-19 spremenila. Podjetja rešujejo svoje težave, pretrgane verige, logistiko, dejavni so zasebni skladi kapitala, iščejo se novi dobavitelji, distributerji in zastopniki. »Verjamemo, da svet ne bo šel v stare tirnice, del digitalnosti bo ostal, a bo treba najti nove modele. Prehajanje med digitalnim in fizičnim svetom bo hitrejše, zato iščemo nove priložnosti,« je sklenil svojo predstavitev Repanšek.


Trajnost je prava pot


Gregor Zečević, vodja prodaje rondelic v Talumu pa je pojasnil, kako v njihovem B2B podjetju, »fabriki v šumi« udejanjajo svojo trajnostno usmerjenost, in sicer na primeru rondelic, vhodne surovine za izdelavo razpršilnih doz. Aluminij je namreč material, ki ga ej mogoče neskončno reciklirati, zato na tem področju lahko veliko spremeni. Zakonodaja podpira razvoj trajnostnih izdelkov in sili podjetja, da se obračajo v tej smeri.

Tudi njihovi odjemalci, lastniki blagovnih znamk, spremljajo trende in informacije, njihovi cilji glede trajnosti so zelo ambiciozni, večina jih ocenjuje, da je trajnost njihova poslovna priložnost, sploh, če je podjetje dovolj inovativno.
Razlog za to so tudi pričakovanja potrošnika. Ta je vse bolj okoljsko ozaveščen. Po anketah je trajnost eden od kriterijev za nakup izdelka pri 62 odstotkih anketirancev, kar 72 odstotkov pa jih je pripravljenih za tak izdelek plačati več.

Trajnost se še posebej po epidemiji kaže kot prava pot, temu v Talumu sledijo tudi pri razvoju izdelkov. Menijo, da bo covid-19 katalizator sprememb, vse več je pobud, ki kličejo k trajnosti.
 

Kako izvesti prehod v regijske verige z visoko dodano vrednostjo


Tretji panel je odprl razpravo o tem, kako izvesti prehod v regijske verige z visoko dodano vrednostjo.

O prehodu v regijske dobavne verige z visoko dodano vrednostjo so razmišljali (z leve): Primož Bešter (Kolektor Group), Benjamin Koncilja (Intereuropa), Bojan Ivanc (GZS), Aleš Mihelič (ministrstvo za infrastrukturo) FOTO: Leon Vidic/delo
O prehodu v regijske dobavne verige z visoko dodano vrednostjo so razmišljali (z leve): Primož Bešter (Kolektor Group), Benjamin Koncilja (Intereuropa), Bojan Ivanc (GZS), Aleš Mihelič (ministrstvo za infrastrukturo) FOTO: Leon Vidic/delo


Tako kot dr. Beata Javorcik je tudi Ivan Loizeau, direktor intermodalnih in logističnih storitev za srednjo in jugovzhodno Evropo pri CMA CGM izpostavil izpostavljenost gospodarstev do Kitajske. »Covid je pokazal vse slabosti tega, če imamo vsa jajca v isti košari. Diverzifikacija proizvodnje je nujna. Spoznali smo tudi, da meje med državami še obstajajo in kako z lahkoto ustavijo dobavne verige,« je povedal.

Ko pomislimo na dan potem, kakšna je prihodnost dobavnih verig, Slovenija lahko gradi na treh stebrih, je dejal Loizeau. To so povezljivost, vzdržnost in digitalizacija. Slovenija ima odličen geostrateški položaj, postane lahko most med državami na Balkanu in EU. Vendar pa mora povezljivost graditi skozi naložbeno strategijo, pri tem pa misliti pametno in široko. Spomnil je na tržaško in reško pristanišče, ki se pospešeno razvijata, zagotoviti je treba, da bo temu lahko sledila tudi koprska luka.

Slovenija lahko gradi prihodnost dobavnih verig na treh stebrih. To so povezljivost, vzdržnost in digitalizacija, je povedal Ivan Loizeau. Foto Leon Vidic/delo
Slovenija lahko gradi prihodnost dobavnih verig na treh stebrih. To so povezljivost, vzdržnost in digitalizacija, je povedal Ivan Loizeau. Foto Leon Vidic/delo


Na področju vzdžnosti je izpostavil pomen prehoda blaga na železniške tire. Vlaki so za transport cenejši, hitrejši bolj ekološki in varnejši od cestnega prometa. Pospešiti je treba energetsko tranzicijo, tudi za lokalno mobilnost. Digitalizacija pa lahko pomaga pri vzpostavitvi modela dobavnih verig, ki bodo odpornejše, bolj transparentne. Za vse to pa so pomembni dobro usposobljeni kadri, preprečiti je treba beg možganov, je naštel Loizeau.

Aleš Mihelič (ministrstvo za infrastrukturo) FOTO: Leon Vidic/delo
Aleš Mihelič (ministrstvo za infrastrukturo) FOTO: Leon Vidic/delo
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je izpostavil pomen infrastrukture za gospodarsko iniciativo. Naloga države je, da gospodarstvo čim manj omejuje pri delu, zagotoviti pa je mora ustrezno infrastrukturo, da podjetja, izvozniki lahko nemoteno delajo. »V proračunih za leti 2021 in 2022 bo infrastrukturi namenjen rekorden znesek, in sicer po milijarda evrov, kar je petina več kot letos. Prioritete pri investicijah bodo šle v smeri zelenega in trajnega, kar pomeni tudi, da bodo podjetja zaradi njih lahko delala učinkoviteje, bolj trajnostno in ekološko,« je poudaril Mihelič.

Dodal je, da tu ne gre samo za prehod na e-mobilnost, ampak tudi za zelenenje tovornega in pomorskega prometa, elektrificirati železniški sistem in razvijati multimodalnost. To bodo tudi poudarki slovenskega predsedovanja EU. Kot je še dodal, nam geostrateški položaj daje zelo veliko priložnost, odpraviti pa je treba logistična ozka grla.
 
Bojan Ivanc (GZS) FOTO: Leon Vidic/delo
Bojan Ivanc (GZS) FOTO: Leon Vidic/delo
Bojan Ivanc,
glavni ekonomist GZS je prestavil priložnosti in izzive slovenskih podjetij na trgih južne Evrope, predvsem na trgih nekdanje skupne države. Naša konkurenčna prednost je, da 'narejeno v Sloveniji' na teh trgih še vedno nekaj pomeni, je dejal, te trge pa vidi kot možno alternativo bolj oddaljenim državam, kjer so slovenska podjetja imela proizvodne enote, ki jih zdaj vračajo v Evropo. Priložnosti vidi predvsem za finančno in energetsko panogo, gradbeništvo in za storitve podpore prodajnim aktivnostim (klicni centri).

Benjamin Koncilja (Intereuropa) FOTO: Leon Vidic/delo
Benjamin Koncilja (Intereuropa) FOTO: Leon Vidic/delo
O priložnostih in izzivih tega območja je govoril tudi Benjamin Koncilja, izvršni direktor za Slovenijo v Intereuropi, ki je delil mnenje z Ivancem. Med tveganji regije je izpostavil korupcijo, plačilno nedisciplino in pomanjkanje delovne sile.

Član uprave družbe Kolektor Group Primož Bešter pa je v predstavitvi poudaril, da trend skrajševanja dobavnih verig ni nov pojav v času covida-19, ampak upad globalizacije zaznavajo že nekaj let. »Verige vrednosti se spreminjajo in postajajo vse krajše in bolj regionalne, kjer to še niso,« je poudaril in kot primer navedel avtomobilsko industrijo, v kateri so dobavne vezane v večjem delu vezane bolj na regije. Izpostavil je še tehnološke produktne skupine, pri katerih pa so po njegovih besedah potrebna leta in velike investicije, da preden bi se lahko spremenile.

Primož Bešter (Kolektor Group) FOTO: Leon Vidic/delo
Primož Bešter (Kolektor Group) FOTO: Leon Vidic/delo
»Seveda jih je mogoče vzpostavljati na novo, ampak je to vprašanje tako tveganj kot ekonomike. Zato bodo hitrejšo regionalizacijo omogočili tehnološki prehodi. Pri vzpostavljanju novih pravil se vzpostavijo nove verige in to je priložnost za spremembo,« je ocenil Primož Bešter ob tem pa še pripomnil, da je sposobnost regij odvisna od infrastrukture in kompetenc zaposlenih.

V oceni priložnosti regije južno od nas se je strinjal, da korupcija, predvsem pa  odliv delovne sile ovirata razvoj. Mihelič je ocenil, da ima Slovenija velik potencial na področju Balkana. Ker bolje od konkurence poznamo trg in tveganja, je smiselno, da prevzamemo iniciativo pri vzpostavljanju dobavnih verig vrednosti na tem območju. A kot je končal Koncilja: logistika skupaj z infrastrukturo utrjuje pot za širitev podjetij v regiji.

Preberite še:

Komentarji: