Lani oddanih za 5,8 milijarde evrov javnih naročil
Tudi leta 2020 je bilo največ naročil blaga, sledijo storitve, najmanj pa je bilo naročil gradenj.
Odpri galerijo
Naročniki pri javnih naročilih še vedno v približno 90 odstotkih naročil kot edino merilo uporabljajo ceno. FOTO: Jure Eržen/Delo
Obseg oddanih javnih naročil je lani znašal 5,842 milijarde evrov, javna naročila pa je oddalo 2133 naročnikov. Delež javnih naročil je lani v BDP znašal 12,62 odstotka. To je 1,07 odstotne točke več kot leta 2019. Leta 2020 je 2013 naročnikov oddalo 897.133 evidenčnih naročil v skupni vrednosti 1,071 milijarde evrov. Povprečna vrednost evidenčnega naročila je znašala 1194 evrov, še kaže poročilo ministrstva za javno upravo o javnih naročilih v letu 2020. To je razvidno iz obvestil o oddaji javnih naročil, objavljenih na portalu javnih naročil oziroma v uradnem listu EU, in iz sporočenih statističnih podatkov o evidenčnih naročilih.
Javna naročila, ki jih je treba objaviti na portalu javnih naročil oziroma v uradnem listu EU, je lani oddalo 1015 naročnikov. V tem letu je bilo na podlagi 6596 izvedenih postopkov javnega naročanja oddanih 16.872 naročil, ki jih je treba objaviti na portalu javnih naročil oziroma v uradnem listu EU, njihova skupna pogodbena vrednost pa je 3,9 milijarde evrov.
Lani so naročniki na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov oddali za 525,9 milijona evrov posameznih naročil, kar je več kot leto pred tem, ko je bilo oddanih za 510,7 milijona evrov naročil.
Lani je bilo oddanih 752 naročil v vrednosti 573,2 milijona evrov, ki so bila (so)financirana s sredstvi EU iz različnih skladov in programov, kar je povečanje glede na leto 2019. To je bilo sicer pričakovano, so zapisali na ministrstvu, saj je izvajanje večletnega finančnega okvira EU v drugi polovici in je treba postopke oddaje javnih naročil izvesti pravočasno, da bodo projekti pravočasno končani in naročniki upravičeni do črpanja evropskih sredstev.
Naročniki so leta 2020 najpogosteje, in sicer v več kot polovici vseh postopkov, izvedli postopek oddaje naročila male vrednosti, drugi najpogosteje uporabljeni postopek pa je bil z dobro četrtino vseh postopkov odprti postopek. Tretji najpogosteje uporabljeni pa je bil postopek s pogajanji brez predhodne objave. Omenjeni postopki pomenijo 94,53 odstotka vseh končanih postopkov leta 2020.
Tako po vrednosti kot po številu je bilo lani oddanih največ naročil blaga (11.172 naročil v vrednosti 1,64 milijarde evrov), na drugem mestu so bila glede na število naročila storitev (4144 naročil v vrednosti 989,89 milijona evrov), najmanj pa je bilo naročil gradenj (1556 naročil v vrednosti 1,27 milijarde evrov).
V primerjavi s preteklimi leti se je lani ohranil vrstni red glede na predmet javnega naročanja, saj je bilo največ naročil blaga, nato naročil storitev, najmanj pa naročil gradenj. Glede na vrednost oddanih naročil je bil leta 2020 v primerjavi z letom 2019 vrstni red enak, in sicer se je vrednostno naročalo največ blaga in najmanj storitev. V primerjavi s preteklimi leti so naročniki tudi lani najpogosteje izvedli postopek oddaje naročila male vrednosti, in sicer 3536-krat oziroma 53,61 odstotka, delež tega postopka pa se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšal za 8,05 odstotne točke. Glede na leto 2019 se je za 4,28 odstotne točke povečal delež odprtih postopkov; to je bil lani drugi najpogosteje uporabljeni postopek z deležem 27,91 odstotka in 1841 izvedenimi postopki. Tretji najpogosteje uporabljeni postopek je bil postopek s pogajanji brez predhodne objave z deležem 13,01 odstotka in 858 izvedenimi postopki, ki se je glede na leto 2019 povečal za 3,74 odstotne točke. Omenjeni postopki pomenijo 94,53 odstotka vseh dokončanih postopkov leta 2020 in po vrednosti 81,99 odstotka.
Ministrstvo za javno upravo tako še ugotavlja, da tudi leta 2020 v primerjavi s preteklimi leti delež preglednih oziroma transparentnih postopkov ostaja približno enak. Lani se je zmanjšalo število naročil, v katerih so naročniki prejeli samo eno ponudbo, in sicer za 0,64 odstotne točke v primerjavi z letom 2019. Povprečno število prejetih ponudb za naročilo je bilo 2,7 in je enako kot leta 2019. Še vedno je precej velik delež naročil pri odprtih postopkih in postopkih naročil male vrednosti, v katerih je naročnik prejel samo eno ponudbo.
»Sklepamo lahko, da so vzroki za prejem le ene ponudbe različni, med drugim tudi majhnost slovenskega trga javnih naročil (tudi ob upoštevanju, da je pri naročilih male vrednosti obvestilo o javnem naročilu objavljeno samo na portalu javnih naročil). Kot enega od mogočih razlogov pa bi bilo treba upoštevati tudi morebitno oblikovanje specifikacij predmeta javnega naročila, pogojev in meril, ki jih postavijo posamezni naročniki, da bi zmanjševali konkurenčnost, zato ministrstvo za javno upravo predlaga, da organi nadzora, predvsem državna revizijska komisija, računsko sodišče in urad za nadzor proračuna preverijo uporabo netransparentnih postopkov in upoštevanje načela gospodarnosti, kar bi imelo številne pozitivne učinke za sistem javnega naročanja in tudi na javne finance.«
V zvezi z merili za oddajo javnega naročila pa ministrstvo med ugotovitvami navaja, da naročniki še vedno v približno 90 odstotkih naročil kot edino merilo uporabljajo ceno. »Upoštevajoč dejstvo, da je v nekaterih primerih postopkov oddaje javnih naročil predpisana oziroma obvezna uporaba merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, lahko sklepamo, da uporaba povečuje zapletenost oziroma zahtevnost naročila, kar za mnoge, predvsem manjše naročnike oziroma tiste, ki na leto izvedejo manj postopkov oddaj javnih naročil, pomeni preveliko obremenitev. Navedeno lahko kaže tudi na potrebo po povečanju prizadevanj za dvig pristojnosti in spodbujanje javnih uslužbencev za boljše naročanje,« še navajajo na ministrstvu.
Statistični podatki pa kažejo, da se je oddaja javnih naročil z uporabo elektronske dražbe povečala in je bila uporabljena pri 1,22 odstotka oddanih naročil, medtem ko je bila leta 2019 uporabljena v manj kot enem odstotku oddanih naročil.
Javna naročila, ki jih je treba objaviti na portalu javnih naročil oziroma v uradnem listu EU, je lani oddalo 1015 naročnikov. V tem letu je bilo na podlagi 6596 izvedenih postopkov javnega naročanja oddanih 16.872 naročil, ki jih je treba objaviti na portalu javnih naročil oziroma v uradnem listu EU, njihova skupna pogodbena vrednost pa je 3,9 milijarde evrov.
Lani so naročniki na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov oddali za 525,9 milijona evrov posameznih naročil, kar je več kot leto pred tem, ko je bilo oddanih za 510,7 milijona evrov naročil.
Najpogostejša naročila male vrednosti
Lani je bilo oddanih 752 naročil v vrednosti 573,2 milijona evrov, ki so bila (so)financirana s sredstvi EU iz različnih skladov in programov, kar je povečanje glede na leto 2019. To je bilo sicer pričakovano, so zapisali na ministrstvu, saj je izvajanje večletnega finančnega okvira EU v drugi polovici in je treba postopke oddaje javnih naročil izvesti pravočasno, da bodo projekti pravočasno končani in naročniki upravičeni do črpanja evropskih sredstev.
Naročniki so leta 2020 najpogosteje, in sicer v več kot polovici vseh postopkov, izvedli postopek oddaje naročila male vrednosti, drugi najpogosteje uporabljeni postopek pa je bil z dobro četrtino vseh postopkov odprti postopek. Tretji najpogosteje uporabljeni pa je bil postopek s pogajanji brez predhodne objave. Omenjeni postopki pomenijo 94,53 odstotka vseh končanih postopkov leta 2020.
Tako po vrednosti kot po številu je bilo lani oddanih največ naročil blaga (11.172 naročil v vrednosti 1,64 milijarde evrov), na drugem mestu so bila glede na število naročila storitev (4144 naročil v vrednosti 989,89 milijona evrov), najmanj pa je bilo naročil gradenj (1556 naročil v vrednosti 1,27 milijarde evrov).
In kakšni so trendi
V primerjavi s preteklimi leti se je lani ohranil vrstni red glede na predmet javnega naročanja, saj je bilo največ naročil blaga, nato naročil storitev, najmanj pa naročil gradenj. Glede na vrednost oddanih naročil je bil leta 2020 v primerjavi z letom 2019 vrstni red enak, in sicer se je vrednostno naročalo največ blaga in najmanj storitev. V primerjavi s preteklimi leti so naročniki tudi lani najpogosteje izvedli postopek oddaje naročila male vrednosti, in sicer 3536-krat oziroma 53,61 odstotka, delež tega postopka pa se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšal za 8,05 odstotne točke. Glede na leto 2019 se je za 4,28 odstotne točke povečal delež odprtih postopkov; to je bil lani drugi najpogosteje uporabljeni postopek z deležem 27,91 odstotka in 1841 izvedenimi postopki. Tretji najpogosteje uporabljeni postopek je bil postopek s pogajanji brez predhodne objave z deležem 13,01 odstotka in 858 izvedenimi postopki, ki se je glede na leto 2019 povečal za 3,74 odstotne točke. Omenjeni postopki pomenijo 94,53 odstotka vseh dokončanih postopkov leta 2020 in po vrednosti 81,99 odstotka.
Ministrstvo za javno upravo tako še ugotavlja, da tudi leta 2020 v primerjavi s preteklimi leti delež preglednih oziroma transparentnih postopkov ostaja približno enak. Lani se je zmanjšalo število naročil, v katerih so naročniki prejeli samo eno ponudbo, in sicer za 0,64 odstotne točke v primerjavi z letom 2019. Povprečno število prejetih ponudb za naročilo je bilo 2,7 in je enako kot leta 2019. Še vedno je precej velik delež naročil pri odprtih postopkih in postopkih naročil male vrednosti, v katerih je naročnik prejel samo eno ponudbo.
»Sklepamo lahko, da so vzroki za prejem le ene ponudbe različni, med drugim tudi majhnost slovenskega trga javnih naročil (tudi ob upoštevanju, da je pri naročilih male vrednosti obvestilo o javnem naročilu objavljeno samo na portalu javnih naročil). Kot enega od mogočih razlogov pa bi bilo treba upoštevati tudi morebitno oblikovanje specifikacij predmeta javnega naročila, pogojev in meril, ki jih postavijo posamezni naročniki, da bi zmanjševali konkurenčnost, zato ministrstvo za javno upravo predlaga, da organi nadzora, predvsem državna revizijska komisija, računsko sodišče in urad za nadzor proračuna preverijo uporabo netransparentnih postopkov in upoštevanje načela gospodarnosti, kar bi imelo številne pozitivne učinke za sistem javnega naročanja in tudi na javne finance.«
Edino merilo cena
V zvezi z merili za oddajo javnega naročila pa ministrstvo med ugotovitvami navaja, da naročniki še vedno v približno 90 odstotkih naročil kot edino merilo uporabljajo ceno. »Upoštevajoč dejstvo, da je v nekaterih primerih postopkov oddaje javnih naročil predpisana oziroma obvezna uporaba merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, lahko sklepamo, da uporaba povečuje zapletenost oziroma zahtevnost naročila, kar za mnoge, predvsem manjše naročnike oziroma tiste, ki na leto izvedejo manj postopkov oddaj javnih naročil, pomeni preveliko obremenitev. Navedeno lahko kaže tudi na potrebo po povečanju prizadevanj za dvig pristojnosti in spodbujanje javnih uslužbencev za boljše naročanje,« še navajajo na ministrstvu.
Statistični podatki pa kažejo, da se je oddaja javnih naročil z uporabo elektronske dražbe povečala in je bila uporabljena pri 1,22 odstotka oddanih naročil, medtem ko je bila leta 2019 uporabljena v manj kot enem odstotku oddanih naročil.
