Odločen korak do prve podnebno nevtralne celine
Sveženj Pripravljeni na 55 je pomemben mejnik pri uresničevanju evropskega zelenega dogovora.Stroški neukrepanja pa lahko zelo presegajo stroške zelenih naložb.
Odpri galerijo
Sveženj Pripravljeni na 55 prinaša velike izzive predvsem za elektroenergetski sistem, in sicer glede vprašanja načina pridobivanja električne energije. FOTO: Jure Eržen/Delo
Sveženj Pripravljeni na 55, ki ga je nedavno predstavila evropska komisija, je pomemben mejnik pri uresničevanju evropskega zelenega dogovora. Evropska unija je z njim naredila odločen korak k cilju, da Evropa postane prva podnebno nevtralna celina do leta 2050.
Paket ima jasen cilj, poudarja Ana Struna Bregar, izvršna direktorica Centra energetsko učinkovitih rešitev (Cer), in sicer, da moramo nujno zmanjšati emisije za najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990, onesnaževanje pa mora dobiti svojo ceno. »Gre za izjemno ambiciozen načrt, saj je ta cilj treba doseči v prihodnjih osmih letih, do leta 2030.« Gospodarstvo je zato pred resnim izzivom, še dodaja Ana Struna Bregar, saj bo paket dodobra zatresel poslovno krajino in bistveno spremenil pogoje poslovanja. »Spremembe, ki jih prinaša, so obsežne, korenite in izjemno zahtevne. Občutili jih bodo vsi sektorji. Prinašajo številne priložnosti, a tudi nevarnosti. Spremembe bodo od vseh deležnikov terjale veliko iznajdljivosti, kreativnosti, inovativnosti in agilnosti.«
Člani Cera, katerega poslanstvo je spodbujanje inovativnega podnebno nevtralnega krožnega gospodarstva in zelenih tehnologij, ki imajo odgovore na okoljsko-energetske izzive, pozdravljajo aktivnosti EU, ki vodijo k podnebni nevtralnosti. Obenem pričakujejo, da bo zelena tranzicija ambiciozna, da bo potekala pregledno in pravično, da bo temeljila na odprtem dialogu ter da bo vključevalna in povezovalna. Prav tako pričakujejo spodbudno in usklajeno delovanje zakonodajalcev in finančnih institucij. »Potrebno je odločno in takojšnje ukrepanje vseh deležnikov. Stroški neukrepanja bodo lahko zelo presegali stroške zelenih naložb,« še pojasnjuje Ana Struna Bregar.
Vizija Cera je, da bi Slovenija postala stičišče razvoja zelenih tehnologij prihodnosti. Ob tem zelene tehnologije opredeljujejo kot storitve, produkte in procese, ki zmanjšujejo porabo energije in materialov, zmanjšujejo in odpravljajo odpadke in emisije, povečujejo uporabo čiste energije in so energetsko bolj učinkoviti.
Pred nami je ključno desetletje za posodobitev gospodarstva. Marsikatera podjetja se tega že zavedajo in so že samostojno stopila na pot preobrazbe, še pravi sogovornica. Na vprašanje, pred kakšnim izzivom so se znašla podjetja in gospodarstvo v celoti, pa odgovarja, da po njihovi oceni gospodarstvo večinoma pozdravlja predlagani paket in ukrepe v smeri ogljične nevtralnosti, saj predstavlja priložnost za Slovenijo tako z okoljskega kot tudi z gospodarskega in socialnega vidika.
»Trajnostno naravnano delovanje bo za seboj potegnilo spremembo potrošniških navad, potrošniških preferenc, razvoj okolju prijaznih produktov in spremembe davčnih politik. Zeleni davki bodo lahko spremenili današnje davčne sisteme. Pomemben element bodo tudi finančne spodbude.«
Na Kitajskem je sredi julija zaživela shema za trgovanje z izpusti CO2 (shema ETS), ki naj bi spodbujala zmanjševanje izpustov z dvigom cene teh kuponov. Takšne sheme že poznajo EU27, Islandija, Liechtenstein, Norveška, Kanada, Mehika, Kazahstan, Japonska in Nova Zelandija. »Te sheme so vezane na območje oziroma trenutno ne poznamo enotne cene izpusta tone ogljikovega dioksida (na Kitajskem je cena pri 6,30 evra na tono ogljika, v EU 59 evrov). Na Kitajskem so ocenili, da bodo izpusti CO2 naraščali še vsaj do leta 2030, do leta 2060 pa naj bi postali ogljično nevtralni,« je v komentarju zapisal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Dodal je, da bo to velik izziv, saj je še v letu 2019 Kitajska proizvedla več toplogrednih plinov kot vsa razvita gospodarstva skupaj, predvsem zaradi velike odvisnosti od premoga. Kuponi bodo na Kitajskem dodeljeni za 4,5 milijarde ton izpustov CO2, kar je dobra tretjina celotnih izpustov (14,1 milijarde ton v 2019), medtem ko trg v EU in treh državah Efte pokriva 1,4 milijarde ton izpustov.
Pomembno vlogo pri spodbujanju zmanjševanja emisij in vlaganjih v podnebno nevtralne rešitve imajo tudi emisijski kuponi, ki bodo po vsej verjetnosti imeli za posledico dvig cene energentov, transporta in bivanja. »Veliki izzivi čakajo predvsem elektroenergetski sistem, ki je največji povzročitelj emisij. Gre za vprašanje načina pridobivanja električne energije, drugi izzivi pa bodo še na transportnem delu, prenovi stavbnega fonda in novogradnji energetsko varčnih objektov. Postavlja se vprašanje, ali vlagati v povečanje proizvodnje energije ali v zmanjšanje porabe. Posledično bodo spremembe vplivale na vse sektorje in seveda tudi na potrošnika,« še pravi Ana Struna Bregar.
Seveda pa mora država za gospodarstvo jasno definirati cilje, postaviti regulativne okvire ter ustvarjati stabilno in varno okolje. Poleg jasnih okvirov je za prehod gospodarstva pomemben tudi čas, še pravi sogovornica in dodaja, da je vloga Cera v zagotavljanju dvosmerne komunikacije med gospodarstvom in politiko ter v zagotavljanju podpore gospodarstvu samemu, ki se mora dobro pripraviti na prehod v nizkoogljično družbo. »Treba je začeti danes, a se obenem zavedati, da jutri še ne bomo na cilju. Potrebna bo uvedba motivacijskih elementov za tiste, ki morajo to pot še prehoditi, in tudi za tiste, ki so jo že prehodili,« dodaja Ana Struna Bregar.
Paket ima jasen cilj, poudarja Ana Struna Bregar, izvršna direktorica Centra energetsko učinkovitih rešitev (Cer), in sicer, da moramo nujno zmanjšati emisije za najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990, onesnaževanje pa mora dobiti svojo ceno. »Gre za izjemno ambiciozen načrt, saj je ta cilj treba doseči v prihodnjih osmih letih, do leta 2030.« Gospodarstvo je zato pred resnim izzivom, še dodaja Ana Struna Bregar, saj bo paket dodobra zatresel poslovno krajino in bistveno spremenil pogoje poslovanja. »Spremembe, ki jih prinaša, so obsežne, korenite in izjemno zahtevne. Občutili jih bodo vsi sektorji. Prinašajo številne priložnosti, a tudi nevarnosti. Spremembe bodo od vseh deležnikov terjale veliko iznajdljivosti, kreativnosti, inovativnosti in agilnosti.«
Stroški neukrepanja bodo lahko zelo visoki
Treba je začeti danes, a se obenem zavedati, da jutri še ne bomo na cilju, pravi Ana Struna Bregar, izvršna direktorica Cera. FOTO: Leon Vidic/Delo
Vizija Cera je, da bi Slovenija postala stičišče razvoja zelenih tehnologij prihodnosti. Ob tem zelene tehnologije opredeljujejo kot storitve, produkte in procese, ki zmanjšujejo porabo energije in materialov, zmanjšujejo in odpravljajo odpadke in emisije, povečujejo uporabo čiste energije in so energetsko bolj učinkoviti.
Izzivi za gospodarstvo
Pred nami je ključno desetletje za posodobitev gospodarstva. Marsikatera podjetja se tega že zavedajo in so že samostojno stopila na pot preobrazbe, še pravi sogovornica. Na vprašanje, pred kakšnim izzivom so se znašla podjetja in gospodarstvo v celoti, pa odgovarja, da po njihovi oceni gospodarstvo večinoma pozdravlja predlagani paket in ukrepe v smeri ogljične nevtralnosti, saj predstavlja priložnost za Slovenijo tako z okoljskega kot tudi z gospodarskega in socialnega vidika.
»Trajnostno naravnano delovanje bo za seboj potegnilo spremembo potrošniških navad, potrošniških preferenc, razvoj okolju prijaznih produktov in spremembe davčnih politik. Zeleni davki bodo lahko spremenili današnje davčne sisteme. Pomemben element bodo tudi finančne spodbude.«
Kitajska z največjo shemo za trgovanje z izpusti
Na Kitajskem je sredi julija zaživela shema za trgovanje z izpusti CO2 (shema ETS), ki naj bi spodbujala zmanjševanje izpustov z dvigom cene teh kuponov. Takšne sheme že poznajo EU27, Islandija, Liechtenstein, Norveška, Kanada, Mehika, Kazahstan, Japonska in Nova Zelandija. »Te sheme so vezane na območje oziroma trenutno ne poznamo enotne cene izpusta tone ogljikovega dioksida (na Kitajskem je cena pri 6,30 evra na tono ogljika, v EU 59 evrov). Na Kitajskem so ocenili, da bodo izpusti CO2 naraščali še vsaj do leta 2030, do leta 2060 pa naj bi postali ogljično nevtralni,« je v komentarju zapisal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Dodal je, da bo to velik izziv, saj je še v letu 2019 Kitajska proizvedla več toplogrednih plinov kot vsa razvita gospodarstva skupaj, predvsem zaradi velike odvisnosti od premoga. Kuponi bodo na Kitajskem dodeljeni za 4,5 milijarde ton izpustov CO2, kar je dobra tretjina celotnih izpustov (14,1 milijarde ton v 2019), medtem ko trg v EU in treh državah Efte pokriva 1,4 milijarde ton izpustov.
Pomembno vlogo pri spodbujanju zmanjševanja emisij in vlaganjih v podnebno nevtralne rešitve imajo tudi emisijski kuponi, ki bodo po vsej verjetnosti imeli za posledico dvig cene energentov, transporta in bivanja. »Veliki izzivi čakajo predvsem elektroenergetski sistem, ki je največji povzročitelj emisij. Gre za vprašanje načina pridobivanja električne energije, drugi izzivi pa bodo še na transportnem delu, prenovi stavbnega fonda in novogradnji energetsko varčnih objektov. Postavlja se vprašanje, ali vlagati v povečanje proizvodnje energije ali v zmanjšanje porabe. Posledično bodo spremembe vplivale na vse sektorje in seveda tudi na potrošnika,« še pravi Ana Struna Bregar.
Električarji s čolni preverjajo solarne panele na fotovoltaični elektrarni, zgrajeni na ribniku v kitajskem Haianu. FOTO: AFP
Seveda pa mora država za gospodarstvo jasno definirati cilje, postaviti regulativne okvire ter ustvarjati stabilno in varno okolje. Poleg jasnih okvirov je za prehod gospodarstva pomemben tudi čas, še pravi sogovornica in dodaja, da je vloga Cera v zagotavljanju dvosmerne komunikacije med gospodarstvom in politiko ter v zagotavljanju podpore gospodarstvu samemu, ki se mora dobro pripraviti na prehod v nizkoogljično družbo. »Treba je začeti danes, a se obenem zavedati, da jutri še ne bomo na cilju. Potrebna bo uvedba motivacijskih elementov za tiste, ki morajo to pot še prehoditi, in tudi za tiste, ki so jo že prehodili,« dodaja Ana Struna Bregar.
