Uvedba čezmejnega ogljičnega davka
V okviru svežnja Pripravljeni na 55 je evropska komisija predlagala še posodobitev direktive o obdavčitvi energije in uvedbo čezmejnega ogljičnega davka.
Odpri galerijo
EU naj bi davčno osnovo razširila tudi z vključitvijo kerozina, ki se uporablja kot gorivo v letalski industriji, in olje, ki se uporablja v pomorskem prometu. FOTO: Matej Družnik/Delo
V okviru svežnja Pripravljeni na 55 je evropska komisija predlagala tudi posodobitev direktive o obdavčitvi energije iz leta 2003 in uvedbo čezmejnega ogljičnega davka. Komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je pojasnil, da je cilj uvesti novo obliko minimalne davčne stopnje na podlagi energijske vrednosti in okoljske učinkovitosti goriva in elektrike. To naj bi dalo jasnejši signal glede cene tako podjetjem kot potrošnikom ter pripomoglo k okolju bolj prijaznim odločitvam in naložbam.
Poleg tega bodo, kot je poročala STA, davčno osnovo razširili z vključitvijo več izdelkov in uporab, ki so v energetsko mešanico vstopali od leta 2003. V direktivo bosta po novem vključena tudi kerozin, ki se uporablja kot gorivo v letalski industriji, in olje, ki se uporablja v pomorskem prometu.
S prenovljeno direktivo naj bi uskladili obdavčitev energentov s podnebno politiko EU, saj sedanje minimalne davčne stopnje, ki temeljijo na količini porabljenih energentov, ne odražajo energijske vsebnosti ali izpustov CO2. Z novimi pravili naj bi zmanjšali škodljivo konkurenco na področju obdavčitve energije in članicam pomagali zagotoviti prihodke od zelenih davkov. V direktivi naj bi se okrepilo tudi načelo »onesnaževalec plača«, saj bo ta bolj obdavčila okolju najbolj škodljiva goriva.
Komisija je predlagala tudi nov mehanizem obdavčitve ogljika ob uvozu (carbon border adjustment mechanism – CBAM), ki bo po vzoru sistema za trgovanje z izpusti (ETS) določal cene ogljika za uvoz določenih produktov. To bo, kot je dejal Gentiloni, preprečilo selitev industrije iz EU v tretje države in spodbudilo proizvajalce iz teh držav k zmanjšanju emisij. Mehanizem bo v prehodnem obdobju od leta 2023 do 2025 veljal za sektorje z največ izpusti ogljikovega dioksida: železo, jeklo, aluminij, gnojila, cement in električno energijo. Uvozniki bodo morali v prvi fazi poročati le o izpustih, vgrajenih v njihove izdelke, ne da bi plačali finančni popravek. Tako se bodo lahko pripravili na leto 2026, ko bo sistem dokončno vzpostavljen. Gentiloni je poudaril, da mehanizem ni »orodje carine« in je v skladu z mednarodnimi pravili trgovanja. Predlog namreč pri mnogih vzbuja pomisleke zaradi morebitnega protekcionizma, medtem ko podjetja skrbijo dodatni stroški, ki bi jih na koncu morala prevaliti na potrošnike.
S tem davkom je EU, kot pojasnjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, že imela izkušnjo, ko je uvedla CBAM v sektorju letalstva in se je temu uprla vrsta vplivnih držav. »EU naj bi uvedla to obdavčitev za omejen nabor izdelkov, kot so cement, železo, jeklo, aluminij, naravna gnojila in električna energija. Od leta 2025 naj bi ti sektorji v EU in treh državah Efte prejeli vsako leto deset odstotkov manj kuponov, kar naj bi vplivalo na dvig tržne cene teh kuponov. Na drugi strani bi se povečala tudi uvozna obremenitev teh proizvodov. Brez navedenega ukrepa bi to lahko spodbudilo selitev proizvodnih kapacitet v energetsko intenzivnih industrijah zunaj tega območja, kar pa ne bi prispevalo h globalni rešitvi segrevanja planeta,« je v komentarju zapisal Ivanc.
Poleg tega bodo, kot je poročala STA, davčno osnovo razširili z vključitvijo več izdelkov in uporab, ki so v energetsko mešanico vstopali od leta 2003. V direktivo bosta po novem vključena tudi kerozin, ki se uporablja kot gorivo v letalski industriji, in olje, ki se uporablja v pomorskem prometu.
S prenovljeno direktivo naj bi uskladili obdavčitev energentov s podnebno politiko EU, saj sedanje minimalne davčne stopnje, ki temeljijo na količini porabljenih energentov, ne odražajo energijske vsebnosti ali izpustov CO2. Z novimi pravili naj bi zmanjšali škodljivo konkurenco na področju obdavčitve energije in članicam pomagali zagotoviti prihodke od zelenih davkov. V direktivi naj bi se okrepilo tudi načelo »onesnaževalec plača«, saj bo ta bolj obdavčila okolju najbolj škodljiva goriva.
Komisija je predlagala tudi nov mehanizem obdavčitve ogljika ob uvozu (carbon border adjustment mechanism – CBAM), ki bo po vzoru sistema za trgovanje z izpusti (ETS) določal cene ogljika za uvoz določenih produktov. To bo, kot je dejal Gentiloni, preprečilo selitev industrije iz EU v tretje države in spodbudilo proizvajalce iz teh držav k zmanjšanju emisij. Mehanizem bo v prehodnem obdobju od leta 2023 do 2025 veljal za sektorje z največ izpusti ogljikovega dioksida: železo, jeklo, aluminij, gnojila, cement in električno energijo. Uvozniki bodo morali v prvi fazi poročati le o izpustih, vgrajenih v njihove izdelke, ne da bi plačali finančni popravek. Tako se bodo lahko pripravili na leto 2026, ko bo sistem dokončno vzpostavljen. Gentiloni je poudaril, da mehanizem ni »orodje carine« in je v skladu z mednarodnimi pravili trgovanja. Predlog namreč pri mnogih vzbuja pomisleke zaradi morebitnega protekcionizma, medtem ko podjetja skrbijo dodatni stroški, ki bi jih na koncu morala prevaliti na potrošnike.
S tem davkom je EU, kot pojasnjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, že imela izkušnjo, ko je uvedla CBAM v sektorju letalstva in se je temu uprla vrsta vplivnih držav. »EU naj bi uvedla to obdavčitev za omejen nabor izdelkov, kot so cement, železo, jeklo, aluminij, naravna gnojila in električna energija. Od leta 2025 naj bi ti sektorji v EU in treh državah Efte prejeli vsako leto deset odstotkov manj kuponov, kar naj bi vplivalo na dvig tržne cene teh kuponov. Na drugi strani bi se povečala tudi uvozna obremenitev teh proizvodov. Brez navedenega ukrepa bi to lahko spodbudilo selitev proizvodnih kapacitet v energetsko intenzivnih industrijah zunaj tega območja, kar pa ne bi prispevalo h globalni rešitvi segrevanja planeta,« je v komentarju zapisal Ivanc.
