

V Sloveniji se radi pohvalimo z gozdovi, ki pokrivajo skoraj 60 odstotkov države, kar nas uvršča na tretje mesto po gozdnatosti evropskih držav. Gozdno bogastvo se nam zdi samoumevno in večno, a je vse bolj izpostavljeno podnebnim spremembam in z njimi povezanim ekstremnim dogodkom.
Ti upočasnjujejo rast dreves, kar vpliva tudi na proizvodno sposobnost gozdov, povečujejo izpostavljenost škodljivcem in boleznim. Negotovo je tudi, ali bodo gozdovi lahko zagotavljali tolikšen ponor toplogrednih plinov, kot zanje predvidevajo evropski in nacionalni cilji doseganja ogljične nevtralnosti do sredine stoletja. V desetletju od leta 2014 do leta 2023 je bilo zaradi naravnih ujm (leta 2014 žledolom, 2017 vetrolom, 2022 gozdni požar na Krasu, leta 2023 obilne padavine) in podlubnikov poškodovanih več kot 40 odstotkov slovenskih gozdov. Zaradi ujm in širitve škodljivcev je bilo posekanih 24 milijonov kubičnih metrov lesa, kar je skoraj polovica (46 odstotkov) vsega posekanega lesa v tem obdobju.
Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice družbe Delo mediji d. o. o. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.
Komentarji