
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Na Vodnikovi domačiji Šiška se je pod okriljem rubrike Mlado pero v sredo odvil prvi letošnji pogovor, na katerem so avtorice in literarne kritičarke spregovorile o svojem delu in slovenski literaturi mlajših generacij. Pogovor je usmerjal urednik Andrej Hočevar.
V rubriki Mlado pero, ki jo časopisna hiša Delo že šesto leto pripravlja v sodelovanju s pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature, vsak mesec predstavljamo mlade avtorje in literarne kritike, dajemo prostor za razmislek o literaturi mlajših generacij in spodbujamo njeno prisotnost v slovenski publicistiki.
V rubriki so se v zadnjih mesecih predstavili prozaist Luka Školč (2000), pesnica Lara Božak (1999), prozaistka Julija Lukovnjak (2000), dramatičarka Lučka Neža Peterlin (1998) in pesnica Mila Kodrič Cizerl (2003) ter literarne kritičarke Izabella Rajh (2002), Danijela Sitar (1997), Maša Mramor (2006), Nastja Uršula Virk (1998) in Eva Ule (2001). Ob pogovoru smo sodelujoče povprašali, v čem vidijo največjo vrednost Mladega peresa tako za lastno pisanje kot za literarni prostor nasploh.

Poleg priložnosti za večjo vidnost mi rubrika Mlado pero omogoča, da slišim glasove vrstnikov. Takšno bralno mreženje je ključno, da lahko človek ostane na tekočem. Najbolj mi je pri Mladem peresu všeč, da izpostavi pisatelje in kritike v isti meri, saj za kakovostno literaturo potrebujemo oboje.
Rubrika Mlado pero je neprecenljiv unikum slovenskega literarnega prostora. Razgrinja svetove mladih piscev in kritikov, postavljenih drug poleg drugega, kot dve plati iste zgodbe, ki se medsebojno dopolnjujeta, nadgrajujeta in rasteta skupaj. Ponuja platformo, ki ozavešča, širi obzorja in gradi skupnost, katere glavno vodilo je ljubezen do literature. Tiste, na kateri slonimo, in tiste, za katero si prizadevamo.
V času, ko se zdi, da mora humanistika vedno znova upravičevati svoj obstoj, ko se medijski prostor za kulturo in umetnost krči, z njim pa tudi prostor za kritiko – zlasti za polemično, filozofsko-estetsko, ne zgolj opisno –, se mi zdi rubrika Mlado pero izjemno dragocena.
Velikega pomena je dejstvo, da se Mlado pero sistemsko ukvarja z uvajanjem mladih, manj znanih ali manj uveljavljenih avtorskih in kritiških imen. Generacijsko naslavljanje mladih je priložnost za odskočno desko, kaljenje in vajo, hkrati pa zagotavlja pluralnost glasov. V času krčenja medijskega prostora, namenjenega umetnosti in kritičnim glasovom, se mi zdi rubrika toliko bolj dragocena v svoji tihi prodornosti.

Mlado pero je najbrž edina rubrika v slovenskih časopisih, ki daje prostor mladim pisavam. Za veliko piscev je objava v Delu ena od prvih resnejših objav in jim predstavlja pomembno prelomnico na ustvarjalni poti.
Gotovo najbolj očitna prednost Mladega peresa je objava v uveljavljenem tiskanem mediju. Z njo se pojavi upanje – morda nekoliko naivno –, da bo besedilo našlo bralca in mladim literatom omogočilo prepoznavnost. Posebno vrednost rubrike vidim prav v tem, da se poleg literarnega ustvarjanja posveča tudi vse manj vidnemu področju literarne kritike.
Zame je največja vrednost rubrike Mlado pero v tem, da mladim piscem odpre prostor v resnem mediju in da so sočasno enakovredno zastopani tudi mladi kritiki, saj to vzpostavlja kontekst in omogoča boljšo orientacijo v generaciji.
Mlado pero ponuja mladim piscem prostor odprte izmenjave, kar je že dalj časa precejšnja redkost: tako literarno ustvarjanje kot kritika izgubljata prostore, s tem pa se izgublja tudi pomemben prostor komunikacije, ki je smisel umetniškega in kritiškega pisanja. Hkrati je poglobljen uredniški pristop zelo dobrodošel za vse, tako tiste z več kot tiste z manj izkušnjami, saj tovrsten dialog pripomore k plemenitenju veščin.
Mlado pero povezuje literate, kritike in bralce, torej vse akterje, ki so nujni za celosten literarni prostor. Z omogočanjem neposrednega stika med njimi opravlja pomembno reprezentativno in povezovalno vlogo, od rubrike pa vsak izmed akterjev najbrž odnese to, kar najbolj služi njegovemu poslanstvu. To nas in rubriko najbolj izpopolni.
Moj pogled se na rubriko iz leta v leto in iz vloge v vlogo, v kakršni sem bila predstavljena, spreminja. Sprva sem se bolj osredotočala na vidik vidnosti mladih avtorjev. Imeti prostor, v katerem je tvoje pisanje obravnavano resno in mu je namenjena celotna časopisna stran, je neprecenljivo, sploh na začetku ustvarjalne poti. Danes v Mladem peresu vidim tudi skupnost in prostor, kjer lahko spoznam glasove sovrstnikov, na katere morda nikoli ne bi naletela. Fotografije Voranc Vogel
Komentarji