198.500 evrov za slovenski film

Slovenski filmski ustvarjalci so prek programa Evropske komisije Media 2007 do 1. oktobra letos na razpisih prejeli skupno 198.500 evrov podpore.

Objavljeno
04. oktober 2007 15.42
Filmski studio Viba filma
Ljubljana - Slovenski filmski ustvarjalci so prek programa Evropske komisije Media 2007 do 1. oktobra letos na razpisih prejeli skupno 198.500 evrov podpore, od tega 130.000 evrov za razvoj projektov, 56.000 evrov za festivale in 12.500 evrov za distribucijo. Rezultati še niso dokončni, saj so pri razpisu za mednarodno distribucijo evropskih filmov, ki ima tri roke, znani le izidi prvega, aprilskega roka. Rezultate julijskega roka še pričakujejo, razpis pa ostaja odprt še za tretji, decembrski rok, je na današnji novinarski konferenci povedala Sabina Žakelj iz Media Desk Slovenija.

Program Media 2007 sicer predvideva 755 milijonov evrov za podporo evropski filmski industriji za obdobje 2007-2013.

Na razpisu za razvoj samostojnih projektov je producent Družina Krumpak prejela 50.000 evrov za risani film Ignac, producent Vertigo za projekt Izbrisan 30.000 evrov, producent Staragara za film Archeo 30.000 evrov in A.A.C. Productions za projekt Offside 20.000 evrov.

Podporo za festival sta dobila Cankarjev dom, in sicer 30.000 evrov za Ljubljanski mednarodni filmski festival, ter Slovenska kinoteka, ki je dobila 26.000 evrov za festival Animateka.

Pri podpori za mednarodno distribucijo evropskih filmov in povezovanje evropskih družb za kinematografsko distribucijo v mreže so bili uspešni A.G. Market s filmom El laberinto del Fauno (3500 evrov), Karantanija Cinemas s filmom Goodbye Bafana (1000 evrov), Cinemania Group s filmom Irina Palm (5000 evrov) in Demiurg s filmom Reprise (3000 evrov).

Pri načinu pridobivanja sredstev iz evropskih skladov je pomembna podpora domačih institucij. Razpisi programa Media za razvoj projektov in za festivale so namreč narejeni na način paritetnih sredstev, kar pomeni, da morajo prijavitelji zagotoviti 50 odstotkov lastnih sredstev za razvoj projekta oziroma 50 odstotkov lastnih sredstev za celotno delovanje festivala. Ocenjevalna komisija upošteva finančno konstrukcijo, ki naj vsebuje vsaj pismo o nameri za sofinanciranje, še raje pa pogodbe. V tem primeru imajo projekti večjo možnost, da gredo skozi komisijo, je pojasnila Žakljeva.

Poleg finančne konstrukcije je po njenih besedah pomembna tudi kakovost projektov, ki jih Evropa prepozna kot tiste, ki so zmožni potovati po Evropski uniji oziroma predstavljati evropskost filmov. Evropska komisija se odloča predvsem za projekte, ki imajo potencial izvršitve, je dejala.

Na aprilskem roku za razvoj projektov so tako štirje omenjeni producenti prepričali strokovno komisijo na Medii. Toda finančne konstrukcije ne morejo zaključiti, dokler Filmski sklad RS z njimi ne bo sklenil pogodbe za t.i. paritetna sredstva, je opozoril Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo. Kot je seznanjena Žakljeva, je razpis za paritetna sredstva tako za razvoj projektov kot za festivale že v pripravi, v nasprotnem primeru bodo morali prijavitelji denar vrniti nazaj Evropski uniji.

Eden od pogojev Medie, da producent lahko prijavi projekt, je, da ima v zadnjih dveh letih film v kinematografski distribuciji v vsaj eni članici Evropske unije. Če se bo pojavila enoletna produkcijska luknja, ki se ta hip obeta, se lahko zgodi, da bodo imeli slovenski producenti čez dve leti velike težave za prijavo na Medio, pa je opozoril producent Jožko Rutar iz Staregare.