Civilna pobuda prehitela ministrstvo

Po skoraj desetletju razprav in osnutkov še vedno brez novega krovnega zakona v kulturi.
Objavljeno
18. maj 2017 11.54
Motiv z domačega vrta. Ljubljana, Slovenija 10.maja 2017. [knjige,branje,slovarji,publicistika,vrtovi,gredice,vrtičkarstvo,solata,zelenjava,vrtnine,narava,zemlja,motivi]
Ženja Leiler
Ženja Leiler
Devet let, štirje ministri, štiri projektne skupine, 37 strokovnjakov, »strokovnjakov« in uradnikov, 51.889 evrov za avtorske honorarje. Rezultat? Dva osnutka predlogov zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, dve javni razpravi in »prvi delovni osnutek novega krovnega kulturnega zakona interne narave. Usklajevanje znotraj ministrstva poteka.«

Kulturni lex specialis smo z imenom Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture dobili leta 1994. Njegov namen je seveda bil, da kulturno politiko podloži s pravno podlago. Zakon je bil po tem temeljito prenovljen leta 2002. Od takrat do danes je doživel šest parcialnih sprememb, zadnjo novembra lani.

Vsi od začetka

Prizadevanja za njegovo ponovno celovito prenovo, ki bi odgovorila na probleme in zahteve časa, so se začela pred devetimi leti. Prvo »projektno skupino za pripravo izhodišč za posodobitev in modernizacijo delovanja javnih zavodov na področju kulture« je imenovala ministrica Majda Širca (2008–2011). Imela je petnajst članov, od tega pet zaposlenih na ministrstvu. Zunanjih deset članov je za svoje delo prejelo skupaj 18.589 evrov, na podlagi njihovega dela je bil napisan osnutek novega zakona, sledila je javna razprava. Po odstopu Majde Širca je do volitev in izvolitve nove vlade dobrega pol leta za resor skrbel dr. Boštjan Žekš, ki se z zakonom ni ukvarjal.

Naslednji minister dr. Žiga Turk (februar 2012–marec 2013) je imenoval novo skupino, tokrat se ji je reklo Projektna skupina za pripravo predlogov ureditve ter posodobitve oziroma modernizacije delovanja javnih zavodov na področju kulture. Imela je enega člana manj od predhodne, a nekaj istih. To so bili Vesna Čopič, Mitja Rotovnik, Borut Smrekar, Ciril Baškovič, Sonja Kralj Bervar, Damjana Pečnik, Metka Šošterič in Ana Železnik. Ministrstvo za delovanje skupine ni namenilo sredstev, rezultat je bil novi osnutek krovnega zakona, ki tako kot prvi ni prišel dlje od javne razprave.

Tudi novi minister dr. Uroš Grilc (marec 2013–september 2014), ki je imel komaj kaj daljši mandat od predhodnika, je imenoval svojo skupino, tokrat Strokovno komisijo za pripravo osnutka Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUJIK in pripravo osnutka novega Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Komisija je imela trinajst članov, iz prejšnjih dveh je bila ista članica Metka Šošterič z ministrstva za kulturo, iz skupine Majde Širca pa Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana. Vsi drugi še nikoli niso sodelovali v podobnih skupinah. Ministrstvo je za člane, ki so bili do tega upravičeni, skupaj izplačalo 6100 evrov avtorskega honorarja. Novi osnutek ni bil predstavljen javnosti.

»Transparentni temelj«

Da je treba začeti od začetka, je menila tudi Julijana Bizjak Mlakar (november 2014–april 2016). Imenovala je Strokovno komisijo za pripravo strokovnih izhodišč modernizacije javnega kulturnega sistema. Pet članov je bilo povsem novih, ena članica, Mojca Jan Zoran, zdaj direktorica Slovenskega gledališkega inštituta, prej pa uradnica ministrstva, je sodelovala že v skupini Majde Širca, ena, Damjana Pečnik, nekoč uradnica ministrstva in direktorica direktorata za kulturno dediščino, zdaj pa državna sekretarka na ministrstvu, je bila tako v skupini Majde Širca kot v Turkovi skupini. Šest članov skupine od sedmih je za svoje delo prejelo avtorske honorarje v skupni višini 27.300 evrov.

Naloga skupine je bila »natančen pregled krovnih dokumentov« ter »vseh dosedanjih predlogov za spremembe«. Ta pregled naj bi bil »namenjen temu, da se proces modernizacije začne na transparentnem temelju vsega do zdaj opravljenega dela«. Skupina naj bi pripravila tudi mnenje o nujnih posegih v zakonodajo, njihovo gradivo pa »naj bi postalo podlaga za pripravo modernizacije javnega kulturnega sistema«. Naj bi, kajti po besedah ministrstva gradivo v tej fazi ni namenjeno javni predstavitvi. Pripravljen naj bi bil že prvi delovni osnutek novega krovnega kulturnega zakona, a je tudi ta za zdaj »interne narave«, usklajevanje znotraj ministrstva pa »poteka«. V javno razpravo naj bi osnutek poslali »predvidoma junija«.

Dolga pot pred koncem mandata

V zadnjem desetletju smo bili torej priča bolj ali manj pluralnim ter bolj ali manj strokovnim komisijam, širokim javnim razpravam, osnutkom sprememb zakona, analizam in evalvacijam, spremenilo pa se do zdaj ni še nič. Ker ima minister za kulturo Tone Peršak, ki je nasledil razrešeno Julijano Bizjak Mlakar, pred sabo komaj še dobro leto operativnega mandata, je več kot optimistično pričakovati, da bo kultura v tem obdobju dobila nov in sodoben krovni zakon. Od »interne narave«, predstavitve, javne razprave, medresorskega usklajevanja in sprejetja na vladi do razprav na komisijah in odborih državnega sveta in državnega zbora, prvega in drugega branja v državnem zboru ter končnega sprejetja zakona, je leto dni dovolj samo primeru zelo gladkega poteka sprejemanja zakona. A zakon, ki kani prenoviti kulturni model, te sreče najbrž ne bo imel. Čeprav bi ministru to uspelo, je najbrž utemeljen pomislek, da bo moral za uveljavitev oziroma uresničevanje novega zakona skrbeti prihodnji resorni minister. In za morebitne negativne posledice zakona tudi odgovarjati. Povedano drugače: konec mandata gotovo ni čas za uveljavljanje temeljitejših sistemskih sprememb.

Skupina SRČ napisala svoj zakon

Medtem ko so na ministrstvu vse do danes zasedale te ali one komisije ter pisale osnutke novega zakona, so trije nekdanji člani projektne skupine Majde Širca in Žige Turka predlog novega zakona zdaj preprosto napisali sami. To so dr. Borut Smrekar, nekdanji direktor ljubljanske Opere in svetovalec upravnice in umetniške vodje celjskega gledališča, Mitja Rotovnik, nekdanji dolgoletni generalni direktor Cankarjevega doma, in dr. Vesna Čopič, pravnica, sociologinja, predavateljica in proučevalka slovenske kulturne politike – skratka trojica, znana pod kratico SRČ. Novelirali so več kot tretjino od skupaj stotridesetih členov zdaj veljavnega zakona, zato predlagajo sprejetje novega z nekoliko modificiranim naslovom Zakon o javnem interesu za kulturo. Glavne spremembe se tičejo odgovornosti politike in vodstev javnih ustanov, povečanja avtonomije delovanja javnih zavodov, uvajanja možnosti zaposlovanja tako po sistemu javnih uslužbencev kot zunaj njega, obveznega ugotavljanja kadrovskih presežkov, zaostritve konkurenčne prepovedi, uzakonitve nove kategorije izvajalcev javnih kulturnih programov in projektov »neodvisni producenti v kulturi« kot enega od izvajalskih stebrov ter uzakonitve kvote za to produkcijo, vključitve ljubiteljske kulture v sistemski zakon ter zmanjšanja neutemeljene razlike med različnimi delovnopravnimi statusi.

Predlog bomo natančneje predstavili v jutrišnjem Delu, ko bo njegovo celotno besedilo tudi dostopno na naši spletni strani, pogovor z avtorji zakona pa bo objavljen v Sobotni prilogi.