Tiskane izdaje
V Cape Townu leta 2016 načrtujejo odprtje največjega muzeja sodobne umetnosti v Afriki. Ambicije muzeja, ki se bo imenoval po njegovem mecenu Jochenu Zeitzu, so velike. Z največjo zbirko afriških sodobnoumetniških del si želijo postati pomemben igralec na svetovni umetniški sceni.
Projekt nastaja pod pokroviteljstvom Jochena Zeitza, nekdanjega direktorja Pume, in je na vseh ravneh velikopotezen. Ogromen kompleks, ki se razteza na skoraj deset tisoč kvadratnih metrih in je ocenjen na dobrih 36 milijonov evrov, bodo rekonstruirali na eni očarljivejših turističnih destinacij v Cape Townu – na obrežju Victoria in Alfred.
Natančneje, ogromno stavbo nekdanjega žitnega silosa, ki je v prejšnjem stoletju državo oskrboval z žitom, bo preoblikoval v muzej arhitekturni biro britanskega arhitekta Thomasa Heatherwicka, znan po oblikovanju olimpijskega kotla na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012.
Kako 42 vertikalnih cevi pretvoriti v prostor, ki omogoča izkušanje sodobne umetnosti? Heatherwick je za AFP odgovoril: »Lahko bi se borili proti stavbi iz betonskih cevi ali pa se prepustili njeni cevastosti.« V devetnadstropni stavbi naj bi stal tudi velik atrij, pokrit s stekleno streho, ki bo prepuščala naravno svetlobo. Nekaj ogromnih valjev bodo preuredili v galerijske prostore, v druge bodo namestili dvigala.
Direktor muzeja bo Mark Coetzee, ki se je rodil v Južni Afriki in je doslej načeloval zbirki družine Rubell v Miamiju. Za AFP je priznal, da je vselej sanjal o tem, da bi se lahko vrnil v rojstni kraj in tam vodil muzej sodobne umetnosti. To mu je zdaj omogočil Zeitz, ki je leta 2002 začel oblikovati svojo umetniško zbirko afriške sodobne umetnosti in kasneje razmišljal o muzeju. Njegova zbirka bo temelj muzejskega delovanja, priskrbel bo tudi sredstva za nadaljnje odkupe del in razstav.
Neodkriti kontinent
Veliko je zanimanja za vizualno umetnost, ki nastaja v Afriki, je poudaril kurator. »Trg cveti, afriški umetniki sodelujejo na vseh velikih bienalih, veliki galeristi in zbiratelji se zanimajo zanje,« je povedal Coetzee.
Poleg Zeitzeve zbirke bo v muzeju vrsta galerij gostila začasne ali potujoče razstave. Muzej se sicer osredotoča na umetnost 21. stoletja in bo predstavljal dela, nastala po letu 2000.
V okviru sodobnoumetnostnega silaka načrtujejo tudi študijski center za otroke, izobraževanje za mlade kuratorje, v objektu bodo tudi gostinski obrati in knjigarne. Pred muzejem naj bi stal tudi amfiteater za performanse in druge dogodke na prostem. Na vrhu stavbe bo velik vrt, s katerega si bodo lahko obiskovalci ogledali veduto Cape Towna.
Umetniška geostrategija
Zeitz in Coetzee ne skrivata, da si želita z novim ogromnim muzejem postati svetovni igralec na globalni umetniški sceni. V intervjuju za Africanah.org je kurator povedal, da bosta z Zeitzevimi sredstvi gradila zbirko na posamičnih afriških umetnikih z vsega kontinenta in dokupovala njihova dela.
Še preden je, denimo, angolski paviljon na lanskem beneškem bienalu dobil nagrado zlati lev, so uvideli, da gre za pomembno delo, in so ga kupili za novo institucijo. »Hoteli smo zaščititi zgodovinski trenutek. Podoben primer je zadnja Documenta. Tam smo videli delo Kudzanaia Chiuraia iz Zimbabveja in kupili celotno njegovo razstavo,« je pojasnil Coetzee.
Doslej si v Afriki niso mogli privoščiti nakupa tujih razstav, ker so bile predrage. Z lastno zbirko in razstavo bodo zdaj lahko nekaj ponudili v zameno. »Lahko organiziramo velike razstave in jih pošljemo v druge institucije po svetu.« Afriškemu občinstvu bodo lahko predstavili mednarodne umetnostne prakse, ne da bi finančno ogrozili delovanje institucije, saj bo šlo za izmenjavo in ne nakup.
Ambicioznost, velikopoteznost, velika sredstva in močna institucija so po Coetzeejevem prepričanju pomembni za položaj afriške umetnosti nasploh. Doslej so namreč dela afriških avtorjev hitro odtekala v tujino. V zadnjih letih je odkupovanje afriških del zelo popularno, a po Coetzeejevem prepričanju takšne modne muhe minejo in tako ne morejo učvrstiti položaja umetniške produkcije celotnega kontinenta. Lastna iniciativa Afričanov je pomembna tudi zato, ker omogoča, da začnejo oblikovati lastno umetniško zgodovino, ki so jo doslej krojile mednarodne institucije.
V novem muzeju bodo torej zbirali objekte vseh afriških držav. »Mislim, da je to najpomembnejša dimenzija naše zbirke. Je iz Afrike, o Afriki in od Afrike. Tako bomo dobili priložnost za oblikovanje dela zgodovine našega kontinenta. Kot vemo, je bila komunikacija našega kontinenta v kolonializmu in tudi zdaj, v postkolonializmu, velikokrat prepuščena outsiderjem. Lepo bi bilo, če bi imeli vsaj nekaj vpliva na lastno zgodovino.«
