Dve leti obnove dominikanskega samostana na Ptuju

Izjemne arheološke, arhitekturne, zgodovinske, slikarske in tekstilne najdbe v samostanu.
Objavljeno
03. junij 2013 19.18
Franc MIlošič
Franc MIlošič

»Javnosti je treba čimprej predstaviti fascinantna odkritja pri obnavljanju ptujskega dominikanskega samostana,« je nedavni znanstveni posvet in okroglo mizo utemeljila predstojnica oddelka za umetnostno zgodovino mariborske univerze Marjeta Ciglenečki. In še: dokončanje te prenove mora biti skrb vseh – kljub neugodnemu času!«

Dve leti obnavljanja nekdanje dominikanske cerkve in pritličij preostalih treh samostanskih traktov z vmesnim križnim hodnikom in notranjim dvoriščem je navrglo toliko novih odkritij in potrdilo toliko dosedanjih sklepanj in domnev, da je desetina izbranih strokovnjakov o njih govorila samo v superlativih.

Zato ni več nobenega dvoma, da je začetek obnavljanja samostanskega kompleksa izjemno dejanje. »Ta prenova je najzahtevnejši poseg te vrste kadarkoli v Sloveniji,« ne pušča nobenega dvoma odgovorni konservator dr. Robert Peskar, »zato pa je tudi deležna toliko kritik.«

Zamere, kritike, slabosti...

Na začetku obnove je bilo največ zamere zaradi zapiranja edine ptujske arheološke zbirke, zdaj leti največ kritik na betonsko konstrukcijo dvoranske tribune s sedeži, ki so jo postavili v cerkveno ladjo (prvotno je bila zamišljena kot odstranljiva kovinska konstrukcija) in na ponesrečeno postavljene požarne stopnice prav nad grobnico gospodov Ptujskih, ki so pri spomeničarjih dobile le začasno soglasje.

Vsi po vrsti ugotavljajo, da je akustika v dvorani problematična in najbrž kakšnih izjemnih kulturnih glasbenih dogodkov ne bo dopuščala. Težko pa bo takšno dvorano pogosto napolniti, čeprav je ptujski župan Štefan Čelan prepričan, da bo ob dopoldnevih v njej polno simpozijev in kongresov, popoldne in ob večerih pa kulturnega dogajanja na pretek.

Manj denarja, manj del

Kot je opozorila Vlasta Čobal Sedmak, ki vodi restavratorska dela, pa je bilo zaradi pritiskov investitorja - mestne občine Ptuj – med obnavljanjem veliko bližnjic, ki so za takšen spomenik nedopustne.

Omet v cerkvi so urejali in belili pri zimskih temperaturah, malti dodajali sredstvo proti zmrzovanju, restavratorji so se morali neprestano seliti iz enega kota v drugega, ker so jih preganjali gradbeniki ... Potem pa še država ni držala obljube in je za dobro tretjino zmanjšala obljubljeni denar za restavriranje, tako da so morali prav paziti, da ne bi odkrili preveč poslikav, ki jih potem ne bi mogli tudi zavarovati in restavrirati. Vse to puščajo za drugo fazo obnove, v kateri pa okvirni finančni načrt niti denarja za restavriranje poslikav ne predvideva.

Tudi arheologi so marsikje raziskali teren le do tiste globine, kot so to zahtevala gradbena dela, ne pa do konca, kot je opozoril Evgen Lazar s Centra za preventivno arheologijo.

A kljub temu je spisek izjemnih najdb zavidljivo dolg – v dva tisoč kvadratnih metrih raziskanih površin v samostanu in okoli njega so razkrili rimsko poselitev tega območja, a so ostaline rimske Poetovione spet zasuli, ker je bilo tudi arheološko raziskovanje in sondiranje povsem podrejeno gradbenim posegom, je opozoril tudi Lazar.

Edinstvene poslikave

Gradbeno zgodovino dominikanskega samostana od prvotnega Matildinega dvora, ki ga je vdova Friderika III Ptujskega podarila dominikancem in s tem leta 1230 ustanovila ta samostan, pa vse preko romanskih arhitekturnih elementov, izjemnega gotskega obdobja in pozneješe barokizacije, so sedanja raziskovanja v večini potrdila in razkrila ogromno posameznih detajlov, ki jih v logično gradbeno zaporedje sestavlja Branko Vnuk.

»Tako cerkvena kakor vsa samostanka ostenja pa prekrivajo edinstvene poslikave,« je navdušen poznavalec srednjeveškega stenskega slikarstva Janez Balažic. Poslikave na steni nekdanje zakristije, najdene podobe na stenah križnega hodnika, pa na slavoločni steni in drugje so izjemni primerki s konca 13. ali samega začetka 14. stoletja.

Opozarja, da so poslikane tudi stene nadstropja križnega hodnika in da bo za celovito slikarsko bogastvo treba še veliko odkriti in proučiti, da bomo nekoč natanko vedeli, kje so ptujski dominikanci naročali slikarska in kiparska dela, kar za baročno obdobje samostana preučuje Polona Vidmar.

Posebno poglavje pa so cerkvene grobnice, ki so poleg redovnikov in priorjev k večnemu počitku sprejele še mnoge fevdalce in pomembneže, v njih je zadnji počitek našla tudi dolga veriga Gospodovo Ptujskih in njihovih družinskih članov.

Komu vse pripada izjemna najdba najrazličnejših oblačil in obuval, pa so v ptujskem muzejskem centru za tekstilije pod vodstvom Eve Ilec že začeli temeljito raziskovati.

Križni hodnik je dobil povsem prenovljena gotska okna na notranje kvadratno dvorišče samostana in Robert Peskar je navdušen, ker so pri tem obnavljanju odkrili tudi precej tehničnih podrobnosti takratne gradnje in vgradnje oken.

Ta prva faza obnavljanja je stala dobre tri milijone evrov za vsa gradbena dela, vse raziskave, konservacije in restavracije pa so bile prvotno ocenjenene na 2 milijona evrov, a tretjino tega denarja še ni.

Tej fazi naj bi sledila še druga, v kateri bi obnovili vse tri preostale trakte samostana, zatem pa bi uredili še obsežen prostor s parkom in dvoriščem okrog samostana. Po nekaterih projektantskih ocenah naj bi za vse skupaj morali zbrati 18 milijonov evrov.

Zato pa Marjeta Ciglenečki tudi opozarja: »Dokončanje prenove mora biti skrb vseh!« Tako izjemnega spomenika ni mogoče pustiti nedokončanega.