Kraljevski stol Rex, 
ki ga ni povozil čas

Stol rex je doma in v tujini najbolj prepoznaven izdelek slovenskega industrijskega oblikovanja. Od leta 1952, ko so ga začeli izdelovati v tovarni Stol Kamnik, do danes je bilo narejenih več kot dva milijona primerkov. V svoji zbirki ga ima med redkimi slovenskimi izdelki newyorški Muzej moderne umetnosti (MoMA).

Septembra lani je Impakta Holding d. o. o. odkupila materialne avtorske pravice za proizvodnjo in prodajo vseh izdelkov programa Rex Kralj (stol, fotelj, ležalnik, gugalnik, miza) in tudi blagovno znamko s tem imenom. Rex ima brezčasno obliko, je kakovosten, funkcionalen in udoben, zato ne preseneča, da ga v zadnjem času znova videvamo v vse več prostorih, tako javnih kot zasebnih. Med drugim ga je mogoče kupiti 
v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, kjer pripravljajo pregledno razstavo Nika Kralja, ki bo na ogled v začetku leta 2012.

Kralj je naslanjač rex oblikoval leta 1952 pri svojih enaintridesetih, tega leta je diplomiral in se zaposlil v tovarni pohištva Stol Kamnik, kjer je ustanovil razvojni oddelek in biro za oblikovanje. Nadgradil je izume znamenitih oblikovalcev, kot sta Charles Eames in Alvar Aalto.

Zatem je oblikoval zložljivo različico stola, ki je del kolekcije zložljivega pohištva rex. Kralj se je zgledoval po skandinavskem minimalizmu in njegov stol je postal priljubljen po vsem svetu, zato so ga marsikje kopirali. Prejel je številne mednarodne nagrade in sčasoma postal kultni kos pohištva.

Oživitev kolekcije

Materialne avtorske pravice za proizvodnjo in prodajo vseh produktov programa Rex Kralj in ­istoimensko blagovno znamko je septembra lani odkupila Impakta Holding d. o. o. Pravico do uporabe ima družba Impakta Les d. o. o. iz sestave tega holdinga, ki trži izdelke iz programa Rex na različnih koncih sveta.

Letos so jih že predstavili na Švedskem, Japonskem in v Avstraliji, to nameravajo storiti tudi 
v Avstriji, Nemčiji in Singapurju. Po besedah direktorja Tomaža Sešlarja so se za oživitev celotne kolekcije izdelkov odločili tudi zato, ker se jim je zdelo žalostno, da bi največji dosežek slovenskega oblikovanja in njegov avtor Niko Kralj utonila 
v pozabo.

»Poudariti moramo, da so vsi produkti izdelani v Sloveniji, kar nam omogoča nadzor nad kakovostjo in distribucijo izdelkov,« je dejal. Ciljajo na prodajalce, ki prodajajo pohištvo znanih oblikovalcev in temu ustrezne kupce. Sešlar pravi, da je Kraljeve izdelke že naročilo 45 japonskih trgovin s kakovostnim dizajnerskim pohištvom; tam je maloprodajna cena stola rex precej višja (340 evrov) kot v Evropi in Sloveniji, kjer stane stol 179 evrov. V Evropi je največje zanimanje za stol na Nizozemskem in Danskem, kjer ga v glavnem prodajajo skupaj z izdelki znanih svetovnih oblikovalcev in tudi tam stanejo več kot pri nas – 250 evrov.

Avtorska zaščita

Da so Kraljevega rexa kopirali, ni presenetljivo, to se neredko dogaja tudi z drugimi posebnimi oblikovalskimi izdelki. O tem, kdaj je industrijski izdelek avtorsko delo, ki ga ščiti zakon o avtorskih pravicah, tudi vsi sodniki nimajo enotnega mnenja, kot se je pred dnevi pokazalo na primeru slovitega Le Corbusierjevega počivalnika.

Medtem ko je bila sodnica v Firencah mnenja, da gre za običajen industrijski izdelek »brez umetniške vrednosti same po sebi, ki ga ta zakon ne more ščititi«, je sodnik v Milanu milanskemu podjetju High Tech prepovedal izdelavo in prodajo Le Corbusierjevih stolov, ki nosijo oznake LC 1, LC 2 in LC 4, vse omenjene izdelke tega proizvajalca pa so zaplenili. Le Corbusierjev chaise-longue lahko izdeluje samo tovarna pohištva Cassina, ki ima v svojem programu še nekatere­ kultne izdelke oblikovalcev iz tridesetih let.

Podjetje, ki sta ga leta 1927 ustanovila brata Cassina, je z Le Corbusierjem leta 1964 sklenilo pogodbo in je edino, ki lahko zakonito izdelujejo stole po njegovih načrtih. Pogodbo so po arhitektovi smrti redno obnavljali 
z njegovimi dediči, nazadnje s fondacijo Le Corbusier.

Zakon o avtorskih pravicah namreč v skladu z evropsko direktivo v članicah EU ščiti tudi izdelke industrijskega oblikovanja. Tako bi v Impakti Les prav tako ukrepali s pravnimi sredstvi, če bi izdelke, enake ali podobne Kraljevim, izdeloval nekdo drug ali prodajal brez dogovora z njimi.

Umetniška vrednost

Ob tem se poraja vprašanje, ali imajo stoli umetniško vrednost ali ne. Mnenja o tem so različna. Zagovorniki pravijo, da če je ne bi imeli, ne bi bili v stalnih zbirkah muzejev oblikovanja. Nasprotniki pa pravijo, da gre za paradoks – po eni strani za željo po ohranjanju monopolov in po drugi strani za željo, da bi kakovostne oblikovalske izdelke ponudili trgu po sprejemljivih cenah. Avtorsko zaščiteni izdelki, ki jih ima pravico izdelovati le en proizvajalec, so seveda veliko dražji od enakih in podobnih izdelkov nelegalnih proizvajalcev. Razlike v ceni Le Corbusierjevih stolov, ki so na prvi pogled povsem enaki, so res velike. Samo v Italiji je kar nekaj manjših proizvajalcev, ki izdelujejo približke stolov tega švicarsko-francoskega arhitekta brez ustreznih dovoljenj in dolgoletnih garancij, vendar po precej nižjih cenah.