Kulturizacija vesolja: vitansjki KSEVT bo več kot samo sprehod

Ideja kulturalizacije vesolja, ki je obenem ideja povezovanja umetnosti in znanosti, bo kmalu dobila svoj dom – Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT v Vitanju. Slavnostno odprtje bo šestega septembra. Znani so program te edinstvene institucije in nadaljnje usmeritve.

Ksevt najprej in najbolj zadeva svojo neposredno okolico, je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal njegov direktor Miha Turšič. V Vitanju, od koder izvira rod pionirja kozmonavtike Hermana Potočnika Noordunga, je nova institucija lahko orodje za doseganje razvojnih ciljev; nova znanja in nov program odpirajo delovna mesta in na različnih področjih ustvarjajo razvojne potenciale, najbolj verjetno v turizmu. Takšne možnosti odpira tudi usmerjenost Ksevta k nekoliko širši okolici (Gradec, Pula, Zagreb, Trst), ki potencialno naslavlja okoli štiri milijone ljudi. Vitanje s temi mesti družijo umetniške iniciative v povezavi z vesoljem. Pula je, denimo, rojstni kraj Hermana Potočnika Noordunga, pa tudi mesto, kjer so gradili podmornice in hidroletala, z Gradcem Ksevt veže tehnična univerza, ki se ukvarja z razvijanjem satelitske tehnologije.

Na planetarni ravni se Ksevt povezuje z raznimi institucijami, ki zadevajo povezovanje znanosti in umetnosti. V Rusiji je takšen Državni muzej v Sankt Peterburgu, v ZDA pa, denimo, Air and Space Museum.

V mreži povezav

Precej velika mreža ljudi in institucij, ki so jo skozi leta gradili Dragan Živadinov, Miha Turšič in Dunja Zupančič, bo omogočila tudi drugi pripravljalni simpozij 15. junija v Vitanju, na katerem bodo mednarodni gostje iz omenjenih in sorodnih institucij premišljevali o konkretnih projektih, ki jih omogoča nova institucija.

Program za naslednja leta je sicer že nared. Na dve leti se bodo izmenjevale stalne razstave, začenši z razstavo Sto monumentalnih vplivov Hermana Potočnika Noordunga. Na njej bo po besedah Dragana Živadinova na ogled sto skic iz Potočnikove knjige Problem vožnje po vesolju, ki so močno vplivale na razvoj vesoljske znanosti, predvsem satelitske in raketne tehnologije. Naslednja stalna razstava Elektronski vid bo tematizirala pogled v globino vesolja in na Zemljo, zatem pripravljajo razstavo, ki bo obravnavala križišča med filmom in vesoljem. Poleg stalnih razstav bodo v Ksevtu na ogled tudi začasne. Prva tovrstna bo, denimo, posvečena evropskemu navigacijskemu sistemu Galileo.

Mateja Rebolj v vesolju

Veliko naporov umetniške trojke Živadinov-Turšič-Zupančič je že dolgo usmerjenih v polet prve umetnice, primabalerine Mateje Rebolj, v vesolje. Pomen tega poleta se navezuje na idejo kulturalizacije vesolja, natančneje na to, da so vesolje doslej razumeli in »obdelovali« kot prostor militarizacije in komercializacije. V nasprotju s tem kulturalizacija vesolja implicira drugačno videnje pomena vesolja, njegovih možnosti in potencialov, torej tudi kot prostor umetnosti ter refleksije raznovrstnih dejavnosti v vesolju.

Podlaga za polet Reboljeve je Memorandum o kulturalizaciji vesolja izpred dobrega leta, ki ga je podpisala nekdanja kulturna ministrica Majda Širca, predsednik republike Danilo Türk pa ga je predal tedanjemu ruskemu predsedniku Medvedjevu. V njem je med drugim predviden prav odhod Mateje Rebolj na mednarodno vesoljsko postajo. Prvi konkretni korak v tej smeri so napravili poleti, ko sta dogovor o sodelovanju podpisala Oto Luthar, direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), in Jurij Baturin, direktor Inštituta za zgodovino znanosti in tehnologije Ruske akademije znanosti.

Poletu prve slovenske umetnice v vesolje se počasi približujejo, pravi Živadinov. Za Reboljevo so v Rusiji že izdelali vesoljski obleki: prva, ki se imenuje sokol, je namenjena poletu v vesolje, orel pa vesoljskim sprehodom. Polet na mednarodno vesoljsko postajo je predvsem finančni zalogaj, Živadinov pa predvideva, da bi se lahko Reboljeva prva po vesolju sprehajala v roku treh let.