Tiskane izdaje
Že drugo leto zapored so Valvasorjeve nagrade, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, najzaslužnejšim muzealcem izročili danes ob 13. uri v Baročni dvorani Radovljiške graščine. Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je prejel Andrej Medved, muzejski svetnik, Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke za leto 2013 pa so dobili Darja Pirkmajer, muzejska svetovalka, Rolanda Fugger Germadnik, muzejska svetnica, Jure Krajšek, kustos, in Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje za projekt Revitalizacije in umestitve muzejskih vsebin v Knežji dvor v Celju.
Nagrado za enkratne dosežke so namenili še dvema – Gorenjskemu muzeju Kranj za stalno razstavo Prelepa Gorenjska v gradu Khislstein in muzejski svetovalki Metki Dariš iz Slovenske kinoteke za projekt Niko Matul: filmska scenografija/production design – retrospektiva filmov in razstava/film retrospective and exhibition.
Podelili so tudi častni Valvasorjevi priznanji, in sicer Boštjanu Perovšku za izjemne dosežke s področja ustvarjanja zvočnih prostorov za potrebe muzejskih postavitev in dvojici Marta Matul in Barbara Matul Kalamar za Slovenski kinoteki podarjeno zapuščino Nika Matula.
Diplomo SMD so dobili Amal, Akron, Efaflex, Eko Produkt, Es Erco, Inotherm, Kampo, M Sora, Norica, Mizarstvo Markelj, Mizarstvo Melu, Restavratorstvo Šentjošt, Steklarstvo Rojs, Studio Dom, Val Marketing, Zumtobel Licht In drugi donatorji razstave Vrata: Prostorski in simbolni prehodi življenja v Slovenskem etnografskem muzeju. Še Valvasorjev nagelj so podelili, dobil ga je KSEVT – Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij.
Odsotnost mladih
Doc. ddr. Verena Vidrih Perko, predsednica komisije za podeljevanje nagrad, je v nagovoru citirala Tomislava Šolo, ki je večkrat dejal, da morajo muzeji deliti usodo svojega okolja. Če kdaj, je to sporočilo aktualno danes, ko gre slovenska družba morda skozi najtežjo preizkušnjo, je poudarila in dodala, da so se muzeji dolžni odzivati na krizo in kot družbeni mediji tudi odkrivati njene vzroke in jih pojasnjevati.
Verjame, da so zaslužena odličja zelo potrebna: »Prvič zato, da opozorimo slovensko javnost na presežke, in drugič, da sami sebe spodbudimo k presežnemu in ustvarjamo vizijo našega razvoja. Morda letos bolj kot prejšnja leta, saj gredo slovenski muzeji z močno okleščenimi programi skozi težke čase in so kadrovsko čedalje bolj podhranjeni. Najhuje je, da mladih tako rekoč ni več v naših vrstah. Z njihovo odsotnostjo so izginile smelost in svežina misli, mladostna moč in želja po drugačnosti in spremembah. Ostajajo pa nam kontinuiteta, konformizem in zatekanje v varna zatočišča znanosti. Brez mladih je regresija neizbežna.«
V komisiji za podeljevanje Valvasorjevih nagrad za leto 2013 so bili poleg Perkove še Marjetka Balkovec Debevec, Flavio Bonin, Darko Knez, Nataša Kolar, Zdenko Picelj in Tita Porenta.
Gosta mreža muzejev
V Sloveniji polihistorju in zbiratelju Janezu Vajkardu Valvasorju (1641–693) pripisujemo pionirstvo na področju muzejske stroke, prvi pravi muzej na naših tleh pa je nastal že pred 193 leti, je v predgovoru h knjižici Valvasorjeve nagrade in priznanja med drugim zapisala Verena Štekar-Vidic, predsednica Slovenskega muzejskega društva.
Mreža muzejev se je gosto razpredla in zdaj pokriva celotno državo. Zaradi tradicije in zaradi vloge, ki jo muzeji nosijo z varovanjem in popularizacijo kulturne dediščine, si muzealci že dolgo prizadevajo tudi za boljšo pravno podlago delovanja ter za možnost univerzitetnega izobraževanja v muzeološki stroki. Izostanek takega izobraževanja muzejski delavci zato različno zapolnjujejo – tudi z aktivnostmi v okviru Slovenskega muzejskega društva.
