Tiskane izdaje
Te dni se slovenski muzeji z množico razstav trudijo priklicati v spomin vojno, ki je vihrala pred sto leti. Njihovi fokusi so sicer različni, opazna pa je tendenca, da muzeji predstavljajo vojno skozi zgodbe ljudi, ki so bili v njej udeleženi.
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled razstava Take vojne si nismo predstavljali. Zgodbe, ki jih prinaša, so različne. Tu je, denimo, dunajska vojna dopisnica Alice Schalek, ki je imela dostop do bojišč in se je lahko pogovarjala z vojaki, ki so ji zaupali, da si najbolj od vsega želijo več cigaret. Pepelniki, ki so si jih izrezljali med fantaziranjem o omamnih oblačkih cigaretnega dima, so na ogled v vitrinah.
Tu so tudi dnevniki mladega fanta Jožeta Cvelbarja. Želel si je, da bi nekaj ostalo za njim, zato je nenehno zapisoval vtise z bojišča. Preden je julija 1916 umrl pod goro Monte Cucco, je prijatelju naročil, naj pošlje v domovino skice in zapise. Sledijo zgodbe vojaških kuratov, ki so dajali uteho vojakom različnih veroizpovedi. Pa zgodbe bolničark, fotografov in drugih, ki v učbenikih niso dobili prostora, kljub temu da se je vojna bojevala tudi na njihovih plečih.
Bosanski vojaki
V Tolminskem muzeju so se usmerili v zgodbe bosansko-hercegovskih vojakov na soški fronti. Na razstavi Vihar sovražen svet pretresa (Gregorčičev verz) je prikazano, kako so leta 1916 tja prišli vojaki iz mostarskega 4. pehotnega polka. Zbujali so strahospoštovanje, saj so se od drugih vojakov razlikovali po značilnem naglavnem pokrivalu, fesu.
Zaradi vztrajnosti, vzdržljivosti in hrabrosti so jih pogosto pošiljali v najhujše boje in jim nalagali najtežje naloge, kar se je odražalo v eni najvišjih smrtnosti med polki avstro-ogrske vojske. 2. bosansko-hercegovski polk je, denimo, sodeloval v zadnji soški bitki ter prejel kar 42 odlikovanj za hrabrost. Razstava priklicuje preteklost prek fotografskega gradiva, umetniških del slikarjev in kiparjev, ki so ustvarjali na soškem bojišču, ter s predmeti bosansko-hercegovskih enot.
V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi je na razstavi Fronte se začenjajo prebujati v ospredju zgodba sabljaškega mojstra in nosilca olimpijske medalje Rudolfa Cvetka. Njegov vojni dnevnik in fotografski albumi ponujajo vpogled v vojno vihro, kot jo je doživljal, med drugim v bojni metež na galicijskem bojišču.
Tu je še poštna zbirka Rudolfa Cvetka, v kateri je na ogled 46 razglednic, ki pričajo o njegovem čustvenem svetu. Spremljevalni program razstave se izvaja v sanitetnem vagonu na prvem peronu železniške postaje v Ljubljani.
Gorski strelci
Park vojaške zgodovine Pivka ponuja razstavo, ki sta jo pripravila Goriški muzej in Društvo soška fronta Nova Gorica. Njen naslov je Naši gorski strelci, govori pa o najbolj slovenski enoti v avstro-ogrski vojski, cesarsko-kraljevem gorskem strelskem polku št. 2, ki se je v prvi svetovni vojni boril v Galiciji, na Tirolskem, na soški fronti in ob reki Piavi.
Znamenita točka v zgodovini polka je 11. soška bitka septembra 1917, ko je skupaj z nekaterimi drugimi enotami branil Škabrijel. V teh bojih je izgubil trideset častnikov ter 1173 mož. Po prvi svetovni vojni je iz slovenskega jedra 2. gorskega strelskega polka v Ljubljani nastal slovenski planinski polk, ki se je bojeval za slovensko severno mejo. V parku gostuje tudi Vojaški muzej Slovenske vojske z razstavo Hrumenje tišine.
V Mariboru so se spominu na prvo svetovno vojno poklonili z razstavo Kri iz večernih sladkih oblakov v Kinu Partizan. Pripravila sta jo Pokrajinski muzej Maribor in Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, v ospredju razstave pa niso niti vojaška strategija niti politika, marveč vsakdanje življenje malega človeka, ki ga je vojna nepopravljivo zaznamovala. Ena teh je posestnica Julijana iz okolice Maribora, ki se je po odhodu moža na bojišče zaljubila v mladega hlapca.
Nastal je tragičen ljubezenski trikotnik, ki ga brez vojne ne bi bilo. Ker je ohranjenih fotografij s fronte veliko, posnetkov iz mariborskega mestnega življenja pa manj, so ta manko nadomestili s faksimili najpomembnejših časopisnih člankov iz tedanjega časa. Tako si želijo prikazati vojno psihozo v mestu, kjer je bilo, čeprav Maribor ni bil na fronti, na vsakem koraku čutiti vojni utrip. Naslov razstave je verz iz pesmi Ekstaza smrti Srečka Kosovela.
Ženske v vojni
Ko govorimo o vojni, po navadi govorimo o moških, redko pa se spomnimo na ženske, ki so v zaledju front po navadi nosile velik del bremena. Nanje se osredotoča razstava 1914 – položaj žensk na predvečer vojne, na ogled je v prostorih Fundacije Poti miru v Posočju v Kobaridu. Razstavo sta pripravila oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Fundacija Poti miru v Posočju v sodelovanju z nekaterimi muzeji, glavno vlogo pri pripravi pa je imela dr. Marta Verginella. Prva svetovna vojna je ženskam nadela številne nove vloge: postale so kmetice, vojne begunke in tovarniške delavke, bolniške strežnice, vojne agitatorke, vohunke in protestnice. Po vojni so izgubile večino pridobljenih položajev in pravic.
Prav posebna je razstava v trdnjavi Kluže Rombon 1914–1918. Priložnost so namreč dali domačim zbiralcem ostalin prve svetovne vojne in postavili na ogled njihove najboljše eksponate. Na Bovškem, ki je bilo zelo zaznamovano z vojno, je tega namreč veliko.
V Medobčinskem muzeju Kamnik so v rojstni hiši Rudolfa Maistra postavili razstavo Obrazi vojnega vsakdana. Z njo poskušajo prikazati običajen dan, kot so ga doživljali ljudje v zaledju velikih front, še posebej v kamniški in domžalski okolici. V fokusu so katastrofalne posledice vojne na življenje civilnega prebivalstva, spremenjen vsakdanjik, stiki z begunci, ranjenci, bolezni, pomanjkanje osnovnih živil, draginja, nenadomestljive izgube mož, očetov in sinov in ostalo, kar je zaznamovalo vsako družino.
