Na denacionalizacijo čakajo še Križanke, Cekinov grad, 
Sv. Urh, Baragovo semenišče...

Ljubljana – Več kot devetnajst let po sprejemu zakona o denacionalizaciji je v reševanju na upravni enoti, ministrstvih ali sodiščih še vedno več denacionalizacijskih zahtevkov, ki se nanašajo na kulturne spomenike in objekte, ki so v uporabi kulturnih ustanov Mestne občine Ljubljana (MOL). O večini zadev je bilo na prvi stopnji že odločeno, a so se denacionalizacijski upravičenci na odločitev pritožili.

Križanke

Ministrstvo za kulturo (MK) je z delno odločbo odločilo o vračilu samostana Križank (nepremičnine, ki obsegajo prostor letnega gledališča, nekdanjo samostansko zgradbo s pripadajočim lapidarijem, peklenskim dvoriščem, Plečnikovim hramom in Plečnikovim preddverjem, ograjni zid in park). Križevniškemu redu so priznali odškodnino v obveznicah SOD v višini 2.541.393 DEM (približno 1,3 milijona evrov). Zoper delno odločbo je križevniški red vložil tožbo, ki jo je upravno sodišče zavrnilo. Upravičenec je na vrhovno sodišče vložil revizijo, a ta ne zadrži pravnomočne sodbe upravnega sodišča, pojasnjujejo na MK. O križevniški cerkvi ministrstvo še ni odločilo; kot pravijo, se njena cenitev še ureja.

Sveti Urh

Predmet denacionalizacije so nekdanje gospodarsko poslopje, na novo zgrajeno stanovanje in mežnarija. Upravičenec je župnija Sostro, ki zahteva vračilo v naravi, MOL pa temu ugovarja. Po navedbah občinske službe za pravne zadeve (SPZ) je ministrstvo za kulturo (MK) na podlagi izvedenskega mnenja (ki je vse tri stavbe ocenilo kot novogradnjo) izdalo odločbo v korist MOL, župniji pa dodelilo odškodnino v obveznicah SOD. A zaradi pritožbe župnije so zadevo vrnili v ponovni postopek odločanja. Ministrstvo za kulturo bo moralo izvedensko delo preveriti z drugim izvedencem in ob morebitnih nesoglasjih oba soočiti ter nato ponovno odločiti, pojasnjujejo v SPZ. Spominsko območje Sv. Urha s cerkvijo, pomožnimi poslopji in spomenikom nad vasjo Dobrunje je kot spomenik lokalnega pomena zaščiteno od leta 2003.

Baragovo semenišče

Denacionalizacijski zahtevek za stavbo na Vilharjevi cesti 11–15, v kateri so Pionirski dom, Slovensko mladinsko gledališče in Zavod študentski domovi v Ljubljani, je vložila Nadškofija Ljubljana. Upravna enota Ljubljana je odločila v korist MOL in upravičencu dodelila odškodnino v obliki obveznic SOD. Nadškofija se je pritožila na drugostopenjski organ, ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki pa po navedbah SPZ o pritožbi še ni odločilo. Palača je zaščitena v skladu z odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, ki je bil sprejet leta 2009. Kot dodajajo v SPZ, bo moral MOP zato zadevo v reševanje odstopiti MK.

Stavba MGL

V zvezi z gledališko dvorano Mestnega gledališča ljubljanskega na Čopovi 14 je bila izdana delna odločba, ki je pravnomočno končana v korist MOL, upravičenec Frančiškanski samostan Ljubljana Center pa prejel odškodnino v breme SOD. Odprt pa je še postopek v zvezi s pomožnimi prostori, ki segajo s sosednjo stavbo in za katere je Upravna enota Ljubljana izdala delno odločbo. Nanjo sta se pritožila tako Frančiškanski samostan kot MOL (sporna je vrnitev tehničnih kabin in poslovnih prostorov). »Upravičenec in MOL sta pripravljena skleniti poravnavo in umakniti vse pritožbe, če dosežeta soglasje za menjavo prostora v pasaži MGL tako, da prejme upravičenec od MOL nadomestno premoženje,« pravijo v SPZ in dodajajo, da o možnosti dodelitve nadomestnega premoženja že potekajo pogovori.

Trg francoske revolucije 7

UE Ljubljana vodi tudi postopek denacionalizacije dela stavbe na Trgu francoske revolucije 7, v kateri je med drugim Galerija vžigalica, del prostorov pa MOL oddaja SAZU. V SPZ pravijo, da je bilo v preteklosti kar nekaj poskusov, da bi dosegli poravnavo z vrnitvijo idealnega deleža v naravi (upravičenec je fizična oseba), vendar niso bili doseženi vsi pogoji, saj SAZU kot najemnik nasprotuje spremembam glede najema prostora. Zato se je SAZU na odločbo UE pritožil. »Če s svojo pritožbo ne bodo uspeli, kar je zelo verjetno, bo morala MOL zaradi neupravičenega zavlačevanja postopka plačati upravičencem odškodnino, na kar smo SAZU že opozorili,« dodajajo v SPZ MOL.

*

O Cekinovem gradu delno odločeno, o Parku Tivoli še ne

Že od leta 1993 čaka na rešitev tudi denacionalizacijski zahtevek pravnih naslednikov nekdanjih lastnikov Cekinovega gradu in dela Parka Tivoli (območja okoli gradu in Hale Tivoli) družine Kosler. Ker gre za kulturno in naravno dediščino (območje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je razglašeno za naravno znamenitost), o zadevi odločata dva prvostopenjska organa: ministrstvo za okolje in prostor in ministrstvo za kulturo. Z MOP, kjer so zadevo v reševanje od UE Ljubljana prejeli marca 2008, so sporočili, da o njej še niso odločili in da trenutno poteka posebni ugotovitveni postopek.

»Po dosedanji ugotovitvi iz dokumentacije zadeve izhaja, da bo v zadevi večinoma šlo za vračilo premoženja v obveznicah SOD,« pravijo. 
O parcelah, ki so del odloka o razglasitvi Cekinovega gradu za kulturni spomenik državnega pomena, odloča MK. Sporočili so, da so v zvezi 
z denacionalizacijo kompleksa Cekinov grad zavrnili dva zahtevka 
za 5/72 podržavljenega gradu; za zahtevek za 26/72 podržavljene graščine Cekinov grad so določili odškodnino v obliki obveznic SOD 
v vrednosti 687.719,5 DEM (dobrih 350.000 evrov), za zahtevek za 1/12 podržavljene graščine pa odškodnino v obliki obveznic SOD v vrednosti 158.704,50 DEM (dobrih 80.000 evrov). »V navedenih primerih so delne odločbe pravnomočne«, pravijo na MK in dodajajo, da morajo 
o denacionalizaciji preostalega dela Cekinovega gradu in parcel 
v Parku Tivoli, ki so del zaščitnega odloka, še odločiti.