Tiskane izdaje
Ljubljana – Kako država ceni in nagrajuje kulturne menedžerje, torej vodilne kulturnike, ki upravljajo javne kulturne ustanove? Javno dostopni podatki o izplačilih kažejo zanimive izsledke.
Za poglobljeno interpretacijo podatkov, vključno s tem, kako so se vodilni izkazali v svojem zadnjem mandatu in kakšna je njihova odgovornost, bi bilo seveda treba vprašati poznavalce posameznih področij. Mi pa smo pregledali povprečne plače v bruto zneskih za april.
Prvi odgovorni za kulturne zadeve – minister za kulturo Uroš Grilc je aprila prejel 4863 evrov bruto plače. To pomeni uvrstitev na 68. mesto liste, na kateri je navedenih 2411 prejemnikov. Bolje kot Gril je, denimo, plačanih več direktorjev zdravstvenih domov in splošnih bolnišnic ter sodnikov, tožilcev in podpredsednikov na sodiščih vseh stopenj.
Sicer pa ministra za kulturo prehiteva večina drugih kolegov, vključno z ministrom, pristojnim za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki prejema za 274 evrov višjo plačo kot Grilc. Medtem ko imajo nižjo plačo samo trije ministri: za izobraževanje, znanost in šport, za delo, družino in socialne zadeve ter za infrastrukturo in prostor.
Prvi med kulturnimi menedžerji, ki upravljajo javne institucije, je na 102. mestu generalni direktor Cankarjevega doma s 4656 evri plače. Njegova plača je primerljiva z generalnim direktorjem RTV Slovenija (4575 evrov).
Na plačilni listi ni v tako slabi družbi, saj tudi generalni direktor kliničnega centra, Dursa, generalni sekretar državnega zbora in direktor SAZU zaslužijo 4604 evrov. Sledi jim ljubljanski župan Zoran Janković. Za primerjavo: povprečna slovenska mesečna plača je maja 2014 znašala 1531,66 evra bruto, kar je nekaj centov več kot tisoč evrov neto.
Gledališčniki
Takoj za višino prejemka 4500, ki je, kot kaže, rezerviran za državne sekretarje in namestnike direktorjev vseh vrst, sledijo direktorji oziroma ravnatelji treh Dram. Med njimi prednjači vodja SNG Maribor, ki mu pripada 4217 evrov na mesec, ravnatelj ljubljanske Drame dobi 13 evrov manj, v SNG Nova Gorica pa prejema 4064 evrov. Za skoraj tisoč evrov je nižja plača vodilnih v Mestnem gledališču Ljubljana in Slovenskem mladinskem gledališču.
Povprečna poslanska plača znaša 4176 evrov, direktor Slovenske filharmonije dobi devet evrov manj. Ravnatelj ljubljanske Opere pa prejema 4016 evrov na mesec. Sledijo ravnatelj Narodne univerzitetne knjižnice (4091 evrov), direktor Zavoda za kulturo na Bledu (4086 evrov) in direktor Narodnega muzeja Slovenije (4049 evrov), ki so v plačilni družbi direktorjev bolnišnic v manjših mestih, sodnih svetnikov, direktorjev perifernih lekarn in okoljskih inšpektorjev.
Precej nižje na lestvici in takoj za vrhovnim državnim revizorjem je direktor Slovenskega etnografskega muzeja s 3877 evri na mesec, sledijo mu trije direktorji direktorata ministrstva za kulturo s 3874 evri plače.
Galeristi in muzealci
Okoli 400. mesta na javnem seznamu mesečnih izplačil je Narodna galerija, katere direktorica prejema 3802 evra na mesec, njena kolegica čez cesto v Moderni galeriji jih dobi 3573. Približno sto evrov manj dobi vodja Muzeja novejše zgodovine. S plačo več direktorjev domov za ostarele, ki znaša okoli 3200 evrov, je primerljiva plača vodilnih v Obalnih galerijah Piran, v Mednarodnem grafičnem in likovnem centru ter v Umetnostni galeriji v Mariboru.
Za približno sto evrov je nižja plača direktorja Javnega sklada za kulturne dejavnosti (3712 evra), še okoli sto evrov manj pa dobi direktor Viba filma. Po plačilu se direktor slovenske Kinoteke s 3516 evri znajde prav med županoma Murske Sobote in Medvod. Očitno pa je razlika med obema kulturnima javnima agencijama. Delo direktorja JAK je poplačano s 3432 evri na mesec, delo direktorja SFC pa s 3335 evri.
Alternativa (če jo lahko tako imenujemo) je pomaknjena v nižji plačilni razred: direktor Kina Šiška prejme 2752 evrov, a ima dva pomočnika, ki zaslužita vsak po 2237 evrov, kar je malo manj, kot je povprečna plača pomočnikov direktorjev v kulturnih ustanovah.
Direktorica Kinodvora pa prejme 2659 evrov – dva evra več kot vodja kulturnega doma Krško. Največji razpon v plačah je na knjižničnem področju. Najbolj se izplača voditi Knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu, saj se za to prejme plačo 3569 evrov. Najnižjo plačo ima direktor knjižnice v Dravogradu (1181 evrov).
Razvidno je, da so dohodki funkcionarjev v kulturi precej enakomerno porazdeljeni po seznamu javnih izplačil. Za njihove neodvisne kolege je stanje precej drugačno. Med sicer 25 najvišjimi plačami v državi ne najdemo nobenega kulturnika, a so tudi predsedniki države, državnega zbora in vlade le za rep ujeli petindvajseterico in so med desetimi direktorji bolnišnic, desetimi predsedniki sodišč ter direktorjem Agencije za trg vrednostnih papirjev in direktorjem Leka šele na 19., 21. in 25. mestu.
