RTV Slovenija ne more biti fevd vladajoče politike

Nacionalni svet za kulturo: o RTV Slovenija in slovenski kinematografiji naj razpravlja pristojni odbor državnega zbora.

Objavljeno
23. oktober 2012 19.57
Slavko Pezdir, kultura
Slavko Pezdir, kultura

Večino današnje 19. seje nacionalnega sveta za kulturo (NSK) so člani in gostje posvetili obravnavi posledic napovedanega zmanjšanja RTV-prispevka na kakovost kulturnih vsebin v programih RTV Slovenija ter kriznim razmeram v slovenski kinematografiji.

Skopo informacijo o krčenju proračunskih sredstev za kulturo v letu 2013 je uvodoma podal pristojni minister dr. Žiga Turk, ki je za kulturo v javnem interesu v prihodnjem letu napovedal 176,6 milijona evrov iz državnega proračuna. Primerjava z letom 2011 nam pove, da je tedanja realizacija proračuna za kulturo v okviru tedanjega MzK dosegla 192,9 milijona evrov (poročilo MIZKŠ iz junija 2012).

Minister napoveduje rahlo rast sredstev za varstvo naravne in kulturne dediščine, toda 15-odstotni padec sredstev za umetniške programe in medije ter 8-odstotni padec za produkcijo nevladnih organizacij. Za cilj so si zastavili 12,5-odstotno zmanjšanje mase za plače v javnih zavodih ter obenem povečanje deleža sredstev za investicije.

Na MIZKŠ bodo že v četrtek ustanovili krizno koordinacijo za področje kulture (z direktorji javnih zavodov, predstavniki sindikatov, strokovnih združenj in nevladnih organizacij), v kateri se bodo skušali dogovorno izogniti negativnim posledicam vladnih ukrepov ter doseči čim boljše učinke z uresničljivimi posegi in razpoložljivimi sredstvi.

Čeprav o ustni informaciji ni bilo predvidene razprave, je član NSK Matjaž Zupančič opozoril na iztožljive postavke iz kolektivne pogodbe ter na možnost serije tožb, če bo v javnih zavodih prihajalo do odpuščanj iz ohlapno opredeljenega »poslovnega razloga«. V vsakem primeru se bodo posledice odpuščanja slej ko prej odrazile v kakovosti programov.

Manj denarja, manj muzike?

Razpravo o kulturnih vsebinah programov RTV Slovenija ter o učinkih zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji RS (SFC) in zakona o uravnoteženju javnih financ na filmsko ustvarjalnost so na predlog predsednika NSK Mirana Zupaniča združili.

Predsedujoči je uvodoma povedal, da je lani javni zavod RTV Slovenija razpolagal s 130 milijoni evrov, od katerih je s prispevki naročnikov pridobil 81,5 milijona. Napovedano zmanjšanje prispevka fizičnih oseb za desetino bo zmanjšalo ta del priliva za devet milijonov evrov. Postavlja se vprašanje, ali bo javni zavod z manj denarja še lahko zagotavljal izvajanje nalog po zakonu o RTV Slovenija.

Generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli je opozoril na petnajst radijskih in televizijskih programov ter dva orkestra poklicnih glasbenikov, pa tudi na dejstvo, da kulturne sestavine pomenijo le okoli 40 odstotkov vsega poslanstva nacionalne medijske hiše.

Zavzel se je za sistemsko in trajno ureditev financiranja, ki edina omogoča kakovostno planiranje. Direktor Radia Slovenija Miha Lampreht se je zavzel za širjenje polja javnosti, kulturnega dialoga in dialoga o kulturi v okviru neodvisnega javnega servisa.

Direktor TV Slovenija Janez Lombergar pa je ugotovil, da v nizu obveščanja, posredovanja in ustvarjanja kulturnih vsebin najbolj zaostajajo na področju ustvarjanja, kar pomeni, da so vse manj v vlogi svetilnika vseslovenske umetniške ustvarjalnosti.

Minister Turk je v komentarju na izjave predstavnikov RTV ponovil, da ne sprejema argumenta, »kolikor denarja, toliko muzike«. Predvsem pa ne, da bi lahko 10-odstotno zmanjšanje prispevka povzročilo za tretjino oskubljene programe RTV (direktor Filli je pozneje ponovno zatrdil, da lahko sporno trditev utemelji s podatki). Tudi minister podpira prizadevanja za stabilen in trajen finančni vir, pri čemer naj bi višino prispevka fizičnih oseb vezali na rast izplačanih plač v državi.

Direktor SFC Jožko Rutar je opozoril na slabosti zakona o SFC iz leta 2010, ki iz neproračunskih virov ni prinesel niti enega evra. Ta javni agenciji tudi ne omogoča financiranja po dvanajstinah, kot ga imajo javni zavodi, ter od sveta SFC zahteva, da daje vse akte še v potrditev vladi RS.

Po uveljavitvi ZUJF so jim maso za plače znižali za 55 odstotkov, financirajo pa le tri od sedmih zaposlenih. Barbara Koželj Podlogar z direktorata MIZKŠ za ustvarjalnost je napovedala odpravo nekaterih zakonskih ovir, ne pa vseh. Za delovanje SFC je napovedala 4,5 milijona evrov.

Po razpravi, v kateri so sodelovali še Miro Petek, Andraž Pöschl, Mirjam Bevc Peresutti, Aleš Pavlin in Ženja Leiler, so člani NSK sklenili predlagati pristojnemu odboru državnega zbora, da obravnava problematiko kulture v programih RTV Slovenija in slovenske kinematografije.

Za pripravo ustreznega gradiva za parlamentarno razpravo bo NSK zastavil pisna vprašanja pristojnim na MIZKŠ, RTV Slovenija in SFC, da bi z njihovimi odgovori omogočil čim boljše temelje za parlamentarno obravnavo. NSK se bo v okviru omenjenih prizadevanj zavzemal za sprejemanje sistemskih rešitev na področju delovanja RTV Slovenija in slovenske kinematografije.

K široki javni razpravi o vlogi, poslanstvu in statusu RTV Slovenija ter o razvojnih vizijah slovenske kinematografije bo pozval tudi širšo zainteresirano javnost v okviru strokovnih društev in združenj znotraj civilne družbe.