Tiskane izdaje
Na znanstvenoraziskovalni poti se spoprijema z dvema jezikoslovnima disciplinama – korpusnim in uporabnim jezikoslovjem. Če bi poskusili obe na kratko definirati, bi lahko zapisali, da je uporabno jezikoslovje povezano z raziskovanjem splošne rabe jezika v neki jezikovni realnosti in tipičnih jezikovnih pojavov v določeni družbeni skupnosti. Korpusno jezikoslovje pa je v grobem povezano z gradnjo elektronskih besedilnih zbirk (korpusov), ki so osnova za opis rabe jezika, in računalniških orodij, ki omogočajo jezikoslovne analize korpusov.
V predstavitvi projekta je navedeno, da bo pedagoška korpusna slovnica namenjena učencem zadnjega triletja osnovne šole in srednješolcem. Za uvod morda na kratko predstavite, kaj pedagoška korpusna slovnica sploh je.
Pedagoško korpusno slovnico smo zasnovali kot prosto dostopen spletni portal, v katerem lahko učenci najdejo pomoč za svoje tipične jezikovne težave. Če učenec na primer pogosto piše nikalnico skupaj z glagolom, denimo nebom, gre lahko na slovnični portal, poišče to temo in prebere, za kakšno jezikovno težavo gre, zakaj do nje prihaja, kakšne napake tipično delamo, v katerem predelu Slovenije so tovrstne napake posebej prisotne … Pri vsaki temi učencu seveda povemo, kako si lahko v prihodnje pri reševanju težave pomaga – ponudimo mu recimo mnemotehniko, da si lažje zapomni določeno jezikovno pravilo, ali pa ga naučimo, kako naj odgovor poišče v katerem od spletnih jezikovnih priročnikov. Vedno je na voljo tudi velika količina slovničnih vaj, s katerimi lahko učenci utrdijo svoje novo znanje.
Kaj lahko korpusi prinesejo
Kaj pa učitelji? Kako bi se morali prilagoditi novemu učnemu pripomočku?
Ne bo se jim treba posebej prilagajati. Glavni cilj projekta SSJ je razviti jezikovne vire, ki bodo uporabnikom izrazito prijazni in enostavni za uporabo. To je naša glavna prioriteta. Učiteljem želimo olajšati delo, ne pa jih dodatno bremeniti s kompliciranimi in neintuitivnimi novotarijami.
Govorite o obliki, kaj pa vsebina teh virov? Kako gredo korpusni podatki skupaj s šolsko situacijo?
V korpusu najdemo primere, kjer pisci upoštevajo jezikovna pravila, pa tudi take, kjer jih ne – včasih jih kršijo namerno, včasih nenamerno. Včasih samo napol. V tem smislu so korpusi precej kaotični. Ampak v pedagoški situaciji se korpusni podatki vedno uporabljajo premišljeno, na pravih mestih. Ni posebej produktivno, če učenca pošljemo v korpus in ga pustimo, da 45 minut klika po primerih. Je pa lahko zelo dragoceno, da mu na pravih mestih pokažemo, kako so se v zvezi z nekim jezikovnim vprašanjem odločali različni uporabniki jezika v različnih situacijah.
Se vam ne zdi, da bi to lahko omajalo avtoriteto učiteljev, ki je na tej stopnji šolanja vendarle potrebna?
Ne. Seveda je potrebna, ampak korpusi je ne bodo omajali. Učitelji večinoma zelo dobro razumejo, da je jezik večplasten, dinamičen, živ, fluiden sistem. Moč učitelja slovenščine leži v tem, da dobro pozna jezikovna pravila in jih zna učencem ustrezno razložiti, utemeljiti, obenem pa ostaja realen in življenjski. Da razume, kako danes lahko poteka komunikacija v slovenščini, kaj je za določene vrste komunikacije tipično in kaj ne. Sicer pa ni treba, da prav na dolgo teoretiziram o tem vprašanju. Dejstvo je, da so bili učitelji nad vsemi zadevami, ki smo jih do zdaj predstavili, zelo navdušeni.
Se pravi, da je v ospredju predvsem premoščanje razlik med pravili in rabo?
Mnogi si napačno predstavljajo, da se želimo korpusni jezikoslovci znebiti jezikovnih pravil in kar dovoliti, da jezik vsak uporablja malo po svoje. V smislu, če se nekaj pojavi v korpusu, potem je pa že kar v redu. To seveda ni res, nikakor se ne gremo nekakšne permisivne lingvistike. Jasno je, da jezik potrebuje pravila. Se mi pa zdi zelo pomembno, da jezikoslovci do teh pravil pridemo z upoštevanjem jezikovne rabe. In da jih potem ljudem predstavimo na pregleden, razumljiv, uporabniško prijazen način.
Osnova za nastanek pedagoške korpusne slovnice je korpus Šolar. Ga lahko na kratko predstavite in opišete njegovo uporabnost?
Kolegica dr. Tadeja Rozman je s pomočjo učiteljev različnih šol zbrala večje število besedil, ki so jih učenci in dijaki napisali pri šolskem pouku. Nato smo besedila digitalizirali, pri čemer smo v elektronska besedila vnesli tudi vse napake, ki so jih učenci pri pisanju naredili, in vse učiteljske popravke teh napak. Napake v besedilih smo nato ročno kategorizirali. Korpus je seveda tudi ustrezno statistično uravnotežen, torej omogoča posploševanje na celotno populacijo. Zaenkrat vsebuje okrog milijon besed. Seveda bi bilo bolje, če bi ga lahko še povečali. Ampak glede tega, kako je pripravljen, se pravi, kakšna besedila vsebuje in kako so v njem označene napake, je trenutno v vrhu tovrstnih projektov ne samo v Evropi, ampak v celem svetu. No, na zavodu Trojina pripravljamo spletno različico korpusa, tako da ga bodo morebitni zainteresirani lahko kmalu tudi sami preizkusili.
Življenje vas je popeljalo na Dansko. Ali iz tujine drugače gledate na slovensko jezikovno situacijo in kako vidite prihodnjo jezikovno realnost, kar zadeva jezikovne vire in tehnologije?
Res je, trenutno živim v Kopenhagnu, kjer imam družino. Težko bi rekla, da vidim slovensko jezikovno oziroma jezikoslovno situacijo zaradi oddaljenosti kaj drugače. Vidim, kar sem videla že prej – v Sloveniji načeloma vemo, kaj potrebujemo in kako do tja priti, vendar ti premiki tipično trajajo zelo dolgo.
V raziskavi Slovenski jezik v digitalni dobi smo glede podprtosti z jezikovnimi viri – korpusi, korpusnimi slovnicami, leksikalnimi viri – uvrščeni v isto skupino z danščino, ki nakazuje delno podprtost. Je situacija na Danskem primerljiva s slovensko? Kje se razlikuje?
Mislim, da sta situaciji glede jezikovnih virov danes precej primerljivi. Ko smo začeli projekt, so bili korak pred nami in pogosto smo se tudi zgledovali po njih. Recimo pri zasnovi vmesnika za naše korpuse smo upoštevali, kako je zasnovan njihov KorpusDK. Na tem področju smo jih po mojem mnenju zdaj za korak prehiteli. So pa na Danskem – ker ste ravno spraševali o jezikovnih pravilih – še vedno precej pred nami recimo pri uporabi korpusnih podatkov na področju normativistike. Pri revizijah jezikovnih pravil že dolgo upoštevajo, kako se jezik uporablja med ljudmi. Seveda je izredno težko združevati ta dva pogleda, ampak njim se zdi samoumevno, da se s tem spopadajo. Mentaliteta danskega javnega sektorja je: plačani smo iz državnega proračuna, torej smo tu zato, da rešujemo probleme državljanov. V praksi to name včasih deluje prav osvežilno (smeh).
Še nekaj mi prihaja na misel ob korpusnih virih – vzdrževanje njihovega nemotenega delovanja po koncu projekta. Se o tem že razmišlja oziroma so na vidiku kakšne rešitve?
Seveda kar precej razmišljamo o tem. Viri, ki jih pripravljamo pri tem projektu, so pilotski. Raziskali smo, kakšne vire za slovenščino potrebujemo in kako do njih čim hitreje priti. Veliko smo se ukvarjali z razvojem postopkov za avtomatsko obdelavo jezikovnih podatkov. Skoraj neverjetno je, kaj vse lahko dosežemo z novimi tehnologijami, kako hitro nam rezultati dobesedno 'padejo ven'. Je pa te rezultate potem seveda treba urediti, organizirati, povezati med sabo, interpretirati. To traja nekoliko dlje in v SSJ smo lahko pri vsakem od novih virov prišli samo do določene točke. Dovolj, da bomo lahko pokazali ljudem, kaj je mogoče narediti, potem bomo pa videli, kaj jih bo najbolj navdušilo in kako naprej.
Skleniva pogovor na točki, na kateri sva ga začeli: pedagoška korpusna slovnica naj bi bila širše dostopna konec leta 2013. Do kod ste trenutno prišli in kaj lahko pričakujemo od najbolj intenzivnega leta pri projektu?
Na spletnem portalu bo naslednje leto na voljo trideset slovničnih gesel. Teme smo izbrali tako, da so nam omogočile čim bolje razviti avtomatske in ročne postopke za analizo podatkov in pripravo vsebin. Med obravnavanimi problemi so recimo: preglas, zamenjevanje variantnih predlogov s/z in k/h, sklanjanje besede otrok, besede s težavnima sklopoma lj in nj, menjavanje glagolov morati in moči, menjavanje zaimkov nobeden in noben oziroma nobeden in nihče, izbira med opisnim in morfemskim stopnjevanjem pridevnikov, raba namenilnika oziroma kratkega nedoločnika, zapis regionalnih glagolskih končnic tipa grema in greve, raba naveznih in naglasnih oblik zaimkov in tako naprej.
Poleg tega bo na portalu še deset poglavij z videoposnetki, v katerih bomo učencu pokazali, kako uporabljati spletne jezikovne vire – recimo SSKJ, pravopisni slovar, različne vrste korpusov, leksikon besednih oblik Sloleks, spletni slovar SSSJ in podobno. Je pa zdajle res kar intenzivno, kmalu bomo začeli prenašati vsebine na splet in že komaj čakamo, da bomo zadevo videli v končni obliki.
