Vse več javnih zavodov po evropski denar

Sredstva za kulturo: V preteklem desetletju najuspešnejši nevladni oziroma zasebni prijavitelji.

Objavljeno
15. april 2014 19.31
Jela Krečič, kultura
Jela Krečič, kultura

Podatki o slovenskem pridobivanju denarja iz proračuna EU, namenjenega kulturi in filmu, so dovolj impresivni. V enajstih letih, odkar se lahko prijavljamo na take razpise, je 153 organizacij s pomočjo programov Kultura in MEDIA izvedlo 542 projektov, zanje pa prejelo 16,3 milijona evrov.

Ta vsota se morda ne zdi visoka, a ob dejstvu, da je bil celotni proračun programa Kultura za zadnjo sedemletko 400 milijonov evrov na razpolago več kot 38 državam (torej tudi nečlanicam EU), programa MEDIA (Mesures pour Encourager le Développement de l'Industrie Audiovisuelle) za isto obdobje pa 700 milijonov, vidimo da je slovenski delež pri tem soliden.

Mateja Lazar in Sabina Briški, ki delujeta v Centru Ustvarjalna Evropa (naslednika Kulturne stične točke Slovenija in MEDIA Deska), dodajata tudi, da se število vlog in uspešnih projektov v letih v glavnem povečuje. Hkrati opozarjata, da, denimo, za podporo novega podprograma Kultura lahko kandidirajo le tiste organizacije, ki za svoj projekt najdejo vsaj dva mednarodna partnerja in zagotovijo vsaj 40 odstotkov lastnih sredstev. Zaradi rezov v kulturne programe za leta 2014–2017 so tako ogroženi trije festivali, ki so doslej prejemali evropska sredstva: Front@, Mesto žensk in Ex Ponto.

Lazarjeva in Briškijeva poudarjata, da so rezi v nacionalni kulturni poračun nevarni, saj EU sofinancira le tiste projekte, ki so mednarodno usmerjeni, in ne, denimo, domače produkcije. Napačna je torej predpostavka, da bomo primanjkljaj v javnih in nevladnih kulturnih ustanovah pokrili z evropskimi sredstvi.

Podatki o slovenskem potegovanju za sredstva evropskih kulturnih programov dokazujejo, da so bili najuspešnejši nevladni oziroma zasebni prijavitelji preteklega desetletja: Kibla (15 projektov v enajstih letih), Študentska založba in zavod ŠKUC. Večina teh nastopa tako v vlogi nosilcev kot soorganizatorjev projektov.

Uspešnih nevladnih zavodov oziroma zasebnih organizacij pa je še kar nekaj. Mini teater je bil, denimo, v petih letih trikrat nosilec projekta, zavod Bunker je – med drugim – pridobil triletno podporo za festival Mladi levi. Na razpisih za prevajanje evropskega leposlovja so zelo uspešne tudi založbe: Didakta, Center za slovensko književnost, Študentska založba, KD Hiša poezije, založba Sanje ...

V zadnjih letih, ko so rezi doleteli tudi javni kulturni sektor, se je povečalo tudi število kandidatur javnih zavodov. Med njimi je zelo uspešen Mednarodni grafični in likovni center (MGLC), ki je sodeloval že v šestih projektih, od tega dvakrat kot nosilec.

Moderna galerija (MG) in Muzej sodobne umetnosti na Metelkovi (MSUM) sta kot nosilca in partnerja že nekaj let prejemnika sredstev EU, denimo, za različne projekte Internacionale, mreže šestih evropskih muzejev sodobne umetnosti, ki tesno sodelujejo pri vzpostavljanju kritike umetniškega sistema.

Kot je za Delo povedala direktorica MG in MSUM Zdenka Badovinac, so v zadnjih štirih letih za projekte v okviru Internacionale prejeli 599.680,25 evra in 215.236,6 evra od drugih tujih fundacij. Po besedah Badovinčeve so ta sredstva za MG in MSUM zelo dragocena, saj z njimi skoraj podvojijo sredstva, ki jim ga za izvajanje programa odmeri ministrstvo za kulturo.

Avdiovizualno zaostajamo

Pri črpanju iz programa MEDIA smo v Sloveniji manj uspešni. Ta program podpira filmski in avdiovizualni (AV) trg, ki je na evropski ravni zelo fragmentaren, zanj je značilna jezikovna raznovrstnost, nenehne tehnološke spremembe in pa različne avdiovizualne kapacitete in zmožnosti financiranja posamičnih držav.

Sabina Briški pove, da Slovenija na tem področju velja za državo z majhno avdiovizualno produkcijsko zmogljivostjo. Pri nas je namreč celotni letni proračun Slovenskega filmskega centra (SFC), nacionalne agencije, ki skrbi za filmsko in AV-področje, le štiri milijone evrov na leto, kar pomeni, da mladi težko pridobijo prve izkušnje, ki bi jim omogočale kandidaturo na razpisih MEDIA za podporo producentom, distribuciji in promociji.

Na razpise tega programa se tako največkrat prijavljajo zasebne družbe, še največkrat distributerji, ki se potegujejo za distribucijska sredstva za evropski film in so tudi po številčnosti pridobljenih projektov najuspešnejši. Eden glavnih ciljev programa MEDIA je namreč spodbujanje kroženja in predstavljanja evropskih filmov.

Od filmskih organizacij, katerih primarna dejavnost ni distribucija, so bili v okviru MEDIE najuspešnejši člani slovenske Art kino mreže s Kinodvorom na čelu, ki so hkrati člani Europa Cinemas, združenja prikazovalcev evropskega filma.

Festivala Liffe in Animateka pa sta umeščena med 50 festivalov iz celotne Evrope, ki si prizadevajo za popularizacijo evropskega filma in ki jim je program MEDIA namenil dolgoročno podporo. Produkcijsko podjetje Vertigo je z osmimi projekti najuspešnejše na področju razvoja filmskih projektov.

Od javnih ustanov je pri pridobivanju sredstev iz programa MEDIA uspešen Cankarjev dom, ki poleg sredstev za distribucijo tujih evropskih filmskih naslovov od leta 2005 prejema sofinanciranje za izvedbo festivala Liffe. Brane Kodrin, ki je v CD zadolžen za evropske razpise, je pojasnil, da evropska sredstva porabijo za projekcije evropskih filmov na Liffu ter gostovanja evropskih filmarjev, in sicer do zdaj s 50.000,00 evri na leto.

Sabina Briški in Mateja Lazar ocenjujeta, da se je v dobrih desetih letih slovenska kulturna scena dobro vključila v črpanje denarja iz nadnacionalnih programov EU za področje kulture in filma. Pri tem opozarjata, da rezerv pri črpanju evropskih sredstev za kulturo iz teh programov ni veliko več – ne moremo torej računati, da se bo število slovenskih projektov, ki bodo uspešno kandidirali za podporo programa Ustvarjalne Evrope, povečevalo v nedogled.