Življenje in smrt v Pompejih

V Londonu je prvič na ogled antični vsakdanjik z erotiko in humorjem, občinstvo in kritiki navdušeni.
Objavljeno
05. april 2013 19.12
Je. K., kultura
Je. K., kultura

Razstava Življenje in smrt v Pompejih in Herkulaneumu v Britanskem muzeju, ki odstira predvsem pogled na življenje v mestih pred grozljivim dogodkom, navdušuje kritike in občinstvo.

Približno 15.000 prebivalcev Pompejev in okoli 5000 ljudi iz Herkulaneuma je konec avgusta leta 79 živelo običajno življenje, ko jih je presenetil izbruh Vezuva. Vulkanski pepel in lava sta v enem dnevu s sveta izbrisala mesti pa tudi večino prebivalstva. Na ostanke obeh mest so naleteli že v 16. stoletju, resno arheološko delo pa se je pričelo v 19. stoletju, ko so v vulkanskem kamenju naleteli na trupla, ki sta jih prekrila pepel in lava, zaradi česar so se ohranila.

V Herkulaneumu, štiri kilometre oddaljenem od izbruha, se je sicer več ljudem uspelo rešiti, podobno kot v Pompejih pa so se ohranili pohištvo in različni predmeti. Življenje in smrt v Pompejih in Herkulaneumu v Britanskem muzeju je prva razstava, na kateri sta prikazani usodi obeh mest. V Londonu so prvič na ogled nekateri artefakti, ki so si jih sposodili od neapeljskega arheološkega arhiva, nekateri objekti pa so sploh prvič zapustili Neapelj. Razstava zbuja veliko pozornosti; še preden se je odprla, so prodali petdeset tisoč vstopnic. Bolj presenetljivo se zdi, da je poenotila tudi kritike britanskih časopisov.

Prepričljiva slika vsakdana

Med najbolj pretresljivimi artefakti na razstavi je, denimo, pogled na družino, moža, ženo ter dva otroka, ki ležijo skupaj, položaji okončin pa kažejo, da so umrli v bolečinah in grozi. Moč razstave je po mnenju kritika Telegrapha predvsem v tem, da je kurator Paul Roberts uporabil podoben »pripovedni« mehanizem, kot ga uporabljajo pri filmih za prikaz življenja »pred katastrofo«.

Podobno je Independent poudaril, da je razstava dobrodošla predvsem zato, ker dobro in prepričljivo naslika vsakdan v obeh mestih. Tako se lahko sprehajamo po veliki vili, tedanji spalnici, jedilnici prebivalca Pompejev, si ogledujemo vodnjake, spomenike, zibelko, srebrnino, posodje in nakit. Ob tem se seznanimo z ljudmi, ki so živeli tam, denimo s podjetnikom Umbricusom Scaurusom, čigar vila je bila opremljena z mogočnimi mozaiki, na katerih lahko vidimo steklenice omake, ki jo je pridelovalo njegovo podjetje.

Na drugi sliki srečamo peka Terentiusa Nea z ženo. Iz te podobe lahko na podlagi papirusa in drugih orodij, ki jih držita zakonca, sklepamo, da sta bila izobražena, obenem pa sta enakopravno delila poslovno in intimno življenje. Pomenljive so freske, ki prikazujejo družabno življenje prebivalcev Pompejev, ko ti, denimo, popivajo, igrajo razne igre ipd.

Cvetoči Rim

V Guardianu so med drugim opozorili na širši kontekst obeh mest, torej na razcvet rimskega imperija z njegovimi pridobitvami, od vodovoda do literature. Četudi je razcvet temeljil na suženjski delovni sili, »po ogledu razstave ne moreš ne imeti rad Rimljanov«, je dejal Guardianov kritik. Navdušil ga je, denimo, portret psa, pa vrtni kip boga Pana, ki seksa s kozo, ali mozaik morskih živali, ki spominja na morsko hrano, kot jo verjetno pripravljajo v Neaplju.

Odprta erotika

Na razstavi je veliko umetniških del, a po besedah Guardianovega kritika so ta pomenljiva, če so igriva in prikazujejo meščane v njihovi vsakdanji rutini. O tem priča prav erotična motivika na razstavi. Erotične slike iz Pompejev so namreč presenetljivo odkrite. V tem mestu naj bi delovalo od devet do 35 bordelov, od katerih se je ohranil en. Erotične slike so visele tudi po domovih ljudi: na razstavi, denimo, si je mogoče ogledati sliko moža in žene med ljubljenjem, ob njiju pa stoji suženj in čaka na njune napotke.

The Times je o razstavi izpostavil predvsem to, da dobro prikaže kompleksnost tedanje družbe, njenega delovanja, torej tudi smisel za humor, želje in hrepenenja ljudi, tako da »občutek, da so bili ti meščani živi posamezniki, zasleduje obiskovalca in mu izvablja solze na obraz«, je zapisala kritičarka Timesa. Kritiki se strinjajo, da razstava na čisto poseben način odstre antični vsakdanjik, Independent je pohvalil umirjen tempo in to, da razstava ne poskuša spektakularno šokirati, kritik Guardiana pa je dodal, da s prikazom ljudi, njihovih opravil, ki jih je uničujoči vulkan zamrznil v času, razstava odseva tudi življenje današnjega človeka.