Dobre poredne punce iz sedemdesetih

Amazonova TV-serija o novinarkah raziskovalkah v času, ko je bil prepovedani užitek najslajši.

Objavljeno
09. december 2016 12.17
Jela Krečič
Jela Krečič
Pred skoraj desetimi leti je ­TV-serija Oglaševalci Matthewa Weinerja, ki se dogaja v šestdesetih letih, sprožila navdušenje za to zgodovinsko obdobje, na podlagi katerega so nastali številni (manj uspešni) popularnokulturni proizvodi. Amazonova TV-serija Good Girls Revolt (Dobre punce se uprejo) se začne tam, kjer so se Oglaševalci končali: na začetku­ sedemdesetih let. Šarmu, ki očitno izhaja iz tega časa, nadaljevanka doda ­feministični obrat.

TV-serija obravnava delovno okolje tednika News of the World v začetku sedemdesetih let, v katerem imajo novinarji svoje pomočnice ali raziskovalke, ki pa za svoj del opravljenega novinarskega dela ne dobijo priznanja in ostajajo v senci moških kolegov.

Nadaljevanka je nastala na podlagi knjige Lynn Povich, v kateri ta novinarka in urednica popiše lastno izkušnjo, ko si je kot začetnica na Newsweeku skupaj z drugimi zaposlenimi ženskami morala s tožbo prigarati pravico do opravljanja novinarskega dela in možnost ­napredovanja.

V seriji spremljamo seksizem, poniževanja, zlorabe ter moško pokroviteljsko in paternalistično obravnavo ženskih kolegic s perspektive treh junakinj, zaposlenih na časopisu: Patti Robinson (Genevieve Angelson), Cindy Reston (Erin Darke) in Jane Hollander (Anna Ragsdale Camp). Tu je še odvetnica Eleanor Holmes Norton (Joy Bryant), ki zastopa dekleta, in epizodična vloga Nore Ephorn (Grace Gummer), ki se prva upre moški tiraniji na časopisu in da ­odpoved.

Če se Cindy in Patti takoj navdušita nad idejo, da bi skladno z ameriško zakonodajo vložile pritožbo na komisiji za zagotavljanje enakopravnosti med spoloma in si tako izborile enakopraven položaj na reviji, je tretja sprva zagovornica tradicionalne ženske vloge: svoje delo jemlje kot začasno zaposlitev na poti do sanjske poroke, družinskega življenja in partnerstva z uspešnim moškim.

Delo in dom

Serija spretno prepleta obravnavo partikularnih usod junakinj s tedaj aktualnimi novinarskimi temami: vietnamsko vojno, črnimi panterji, stavko poštarjev, feminističnim gibanjem itd. Patti je kot nosilni lik in glavna borka za ženske pravice predstavnica pristnega žurnalističnega instinkta, mladostniške zagnanosti in predanosti, obenem pa njen zanos in radoživost odsevata tudi v njenem predajanju užitku, ki ga ponujajo hipijevski predeli Manhattna.

Jane prek raziskovalnega novinarstva in zaradi bolečih dogodkov v svojem privatnem ­življenju postopoma uvidi, da si za svoje sposobnosti zasluži enako plačo in položaj kot moški, za katere gara. Cindy po drugi strani prek boja za enakovreden položaj ugotavlja, kako ničev je njen zakon in kako slabo pozna svoje (seksualne) želje.

V prikazu podrejenega položaja žensk je sicer serija nekoliko preveč didaktična, saj so primeri šikaniranja žensk prisotni povsod in na trenutke delujejo karikirano (ko, denimo, Patti obleče hlačni kostim namesto krila, jo urednik okara).

Po drugi strani serija – podobno kot Oglaševalci – lepo poustvari­ duha časa. Še več, zdi se, da pri ustvarjalcih serije obstaja nekakšno protislovje med zgroženostjo nad tem, kaj so morale ženske prenašati še pred štiridesetimi leti, in navdušenjem nad obdobjem velikih družbenih premikov, denimo nad bojem za pravice temnopoltih, protivojnimi protesti in bojem za pravice žensk.

Občasno gledalec dobi občutek (podobno kot pri Oglaševalcih), da ustvarjalci nadaljevank, ki se dogajajo v polpretekli zgodovini, najdejo neko dozdevno izvornejšo sposobnost uživanja (v tobaku, alkoholu, drogah, seksu), ki naj bi jo s kasnejšimi bolj sproščenimi moralnimi normami izgubili. Prizori raznoraznih ekscesov so posneti s takšno pozornostjo in predanostjo, da težko spregledamo nostalgijo po dozdevno dobrih starih časih, ko je bil upor še mogoč, ko so bili ljudje zanj pripravljeni žrtvovati svojo dobrobit in so se zato prostodušneje predajali smrtonosnim užitkom, kot so droge, alkohol, promiskuitetna seksualnost in tobak.

Slabi moški

Čeprav se zdi takšno navdušenje nad dobrimi starimi časi ponekod naivno, seriji uspe zapeljati gledalca in v njem podžgati občutljivost za družbene krivice in nostalgijo za dozdevno izgubljenim pristnim uživanjem.

Glavna pomanjkljivost serije so pravzaprav moški liki, ki so večinoma neizraziti in nezanimivi. Še najintrigantnejši, čeprav bi lahko bil bolj karizmatičen, je glavni urednik revije, 'Finn' Woodhouse (Christopher Diamantopoulos), ki po eni strani deluje kot brezprizivna avtoriteta urednika starega kova, po drugi strani pa je zaslepljen glede položaja svojih uslužbenk.

Morda je to eno ključnih sporočil te nadaljevanke, da nas namreč ideo­logija drži in slepí na ravni uveljavljene dnevne rutine in vsakdanjih opravil, tako da niti ne pomislimo, da z njimi nekaj ni v redu. Serija nas opozori, da nobena pravica ni samoumevna in se ne uveljavi sama po sebi, ampak jo je treba izbojevati vsakokrat znova.

Dobre punce se uprejo je ena najbolj gledanih in kritiško cenjenih serij, ki jih je lansiral Amazon, zato je novica, da naslednje sezone te nadaljevanke to podjetje ne bo produciralo, dvignila precej prahu. Koproducent serije Sony Pictures je odločen, da druga sezona bo, ni pa še jasno, v sodelovanju s kom jo bo lansiral.