Brez Liffa nam živeti ni!

Na letošnjem 25. Liffu se bo odvrtelo 98 celovečernih in 21 kratkih filmov. Lani so na petih lokacijah našteli 43 tisoč gledalcev. Tudi letos bomo filme gledali v Kosovelovi in Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, kinodvoru, Komuni, Kinoteki in v Kinu Šiška.

Zgodbe, ki jih najbolje podoživimo ravno na velikem platnu in ne kakšnem malem telefizijskem ekranu, so rdeča nit letošnjega že 25. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala. V tem duhu tudi letošnji otvoritveni film prihaja iz tematske retrospektive Veliko platno, v kateri se po mnenju strokovnjakov nahaja jagodni izbor dvanajstih cinefilskih doživetij. Prvi med njimi, ki bo 12. novembra v Linhartovi dvorani otvoril festival, je Playtime Jacquesa Tatija, filmska klasika, ki jo bodo zavrteli s poslavljajočega se 35 milimetrskega traku. V tej sekciji so se znašle tudi večne mojstrovine Čarovnik iz Oza Victorja Fleminga, pa Lawrence Arabski Davida Leana, Francoska zveza Williama Friedkina in Socializem Petra von Bagha, finskega režiserja, ki nas je letos zapustil.

Perspektivni mladi avtorji

V središču pozornosti bodo seveda prvenci ali drugi filmi mladih avtorjev, ki jih predstavlja sekcija Perspektive. Za nagrado vodomec, se jih bo potegovalo deset. O prejemniku bodo odločali trije žirantje; režiser Klemen Dvornik, angleški kritik Michael Pattison in direktorica Nacionalnega kinematografskega centra na Slovaškem Alexandra Strelková.

Posebej plodno je bilo leto za mlade neodvisne ameriške filmarje. Iz ZDA prihajata dva. Damien Chazelle je posnel glasbeni film Ritem norosti o ambicioznem newyorškem jazzovskem bobnarju, ki daje vse od sebe, da bi se izvil iz povprečja. Joel Potrykus pa je svojo »živalsko« trilogijo sklenil s filmom Mrhovinar, o osamljenem boju proti korporativni Ameriki.

Skupna točka več mladih režiserjev je letos brisanje meje med fikcijo in dokumentarizmom. Na ta način gledalca zmede tudi Kanadčan Jean-François Caissy s filmom Puberteta: navodila za uporabo. Navdih za portret kanadskih dijakov je dobil pri študijah institucij slovitega dokumentarista Fredericka Wisemana. Tudi Francoz Jean-Charles Hue je v filmu Požri svoje prednike ustvaril triler s pridihom dokumentarizma, ki ga pričarajo romski protagonisti, naturščiki iz barakarskih naselij na severu Francije.

Posebno doživetje bo gotovo film brez besed Pleme ukrajinskega režiserja Miroslava Slabošpickija, ki je v Cannesu obveljal za pravo senzacijo. V filmu, o najstniškem nasilju in iskanju identitete spregovorijo zgolj v jeziku gluhonemih. O tem kakšen je pomen vida v vizualnih medijih pa se v svojem prvencu Slepa sprašuje režiser Eskil Vogt v norveško-nizozemski koprodukciji.

Iz Južne Amerike prihaja razredna drama Velika hiša režiserja Fellipeja Barbose, ki je delno avtobiografsko zgodbo zajel v družbeno kritično intimno izpoved.

Nemški režiser Julian Radlmaier je ustvaril Proletarsko zimsko pravljico - romantično meditacijo boemskega življenja, poklon lenobi, kot orožju družbenega upora.

Veronika Franz (sicer žena in scenaristka bolj znanega avstrijskega režiserja Ulricha Seidla - lani smo si na Liffu ogledali dva dela njegove trilogije Paradiž. Letos bomo videli njegov film V kleti) je s Severinom Fialo posnela srhljivo družinsko pripoved Lahko noč, mamica.

V sekciji Perspektive letos Slovenci nimamo svojega predstavnika. Sosednjo Hrvaško pa zastopa Kristijan Milić s filmom Številka 55 (zmagovalec puljskega festivala), ki bo navdušil vse ljubitelje vojnih akcij.

Najbolj atraktivna sekcija Predpremiere

Sekcija Predpremiere, ki ponavadi privabi največ gledalcev, ponuja najbolj pričakovane naslove tega leta. Večina med njimi ima v Sloveniji že distributerja, kar pa jim ne zagotavlja redno kinodistiribucijo, ampak morda zgolj izdajo na DVD nosilcu. Med najbolj vročimi naslovi so Birdman - metafilmska komedija o pozabljenem igralcu v režiji Alejandra Gonzáleza Iñárrituja, glavni pretendent za oskarja ameriška drama o ekscentirčnemu milijonarju in dvema rokoborcema Boj z norostjo režiserja Benneta Millerja (Capote 2005), zgodovinske realne in izmišljene like bosta oživela filma Gemma Bovary, Anne Fontaine, ki jo je navdihnilo romantično hrepenenje Flaubertove gospe Bovary in pa film Mr. Turner Mika Leigha, biografski film o slikarju Josephu M. W. Turnerju. Prihaja tudi Leviatan ruskega režiserja Andreja Zvjaginceva, ki je pred enajstimi leti s svojim prvencem Vrnitev odnesel vodomca. Ne zdi se dolgo nazaj, ko se je mladi Kanadčan Xavier Dolan v sekciji Perspektive predstavljal s prvencem Ubil sem svojo mamo (2009) in odnesel nagrado občinstva. Danes je znano filmsko ime in ljubljenec festivalov. Tokrat bomo videli njegovo Mamico. Med režiserji, ki spreminjajo pogled na film je zagotovo Nuri Bilge Ceylan z novim mejnikom v svojem opusu, filmom Zimsko spanje. Medtem ko v naših kinih lahko gledamo njegov film Dobrodošli v New York, pa Abel Ferrara na Liffe prihaja z biografsko dramo Pasolini. Plehkosti zvezdniškega sistema se je lotil David Cronenberg v filmu Poti k zvezdam. V sekciji Predpremiere pa je tudi slovensko-avstrijska koprodukcijska vojna drama Marka Naberšnika Gozdovi so še vedno zeleni.

Poleg Naberšnikove novega dela, ki je posnet v nemščini, si bo na Liffu v tekmovalnem programu kratkih filmov mogoče ogledati drugi slovenski film - eksperimentalni portret pesnika Tomaža Šalamuna Vsak pravi pesnik v režiji Nejca Sajeta in Jeffreyja Younga.

Med Kralji in kraljicami naj izpostavimo le nekaj filmov. Mali Quinquin predstavlja presenečenje v resnem opusu Bruna Dumonta - gre za 4-delno miniserijo z obešenjaškim humorjem. Filipinski avtor Lav Diaz prihaja s pet in pol-urnim filmom Odmevi preteklosti. Režiser Darwinove nočne more Hubert Sauper se vrača v Afriko s filmom Prihajamo v miru. Wim Wenders pa je posnel Sol zemlje - portret umetnika, fotografa Juliana Ribeire Salgada. Anton Corbijn je po romanu Johna Le Carreja posnel politični triler Najbolj iskani človek, v katerem je v eni od svojih zadnjih vlog nastopil letost preminuli igralec Philip Seymour Hoffman. 

Nove mojstrovine znanih avtorjev prinaša tudi Panorama svetovnega filma. Med njimi so koprodukcijski Barbari Ivana Ikića, lirična indijska pripoved Brezpogojna ljubezen Aditye Vikrama Sengupte, o dopingu za železno zaveso - v nebo vpijoči temi, ki se je le redkokrat znašla v filmskih zgodbah, bo spregovoril film Fair Play režiserke Andree Sedláčkove, Nikograšnji otrok je film posnet po resnični zgodbi najdenega dečka iz gozda, ki ga je posnel srbski režiser Vuk Ršumović. Posebno pozornosti pa bo gotovo deležen tudi novi film Joshue Oppenhaimerja, ki je pred dvema letoma presenetil z dokumentarcem Teater ubijanja, v katerem je z zanimivo metodologijo orisal pogled krivcev pobojev komunistov v Indoneziji. Zdaj v filmu Pogled tišine da besedo žrtvam.

Retrospektivi posvečeni ruskemu in švedskemu režiserju

Avtorski retrospektivi bosta posvečeni nedavno preminulemu velikanu sovjetskega in ruskega filma Alekseju Germanu ter švedskemu režiserju mlajše generacije Rubenu Östlundu.

Ekstravaganca prinaša izbrane filme, ki imajo prav tako svoje zvesto občinstvo. Direktor Liffa Simon Popek je na današnji novinarski konferenci, ki se je je udeležilo okoli sto novinarjev, med njimi omenil izraelski film Veliki, zlobni volkovi v režiji Aharona Keshalesa in Navota Papushada.

Na Liffe so vabljeni tudi najmlajši gledalci. V programu Kinobalon jim bodo letos postregli s šestimi filmi, med katerimi bosta dva sinhronizirana v slovenščino, švedski film Emil iz Löneberge bo sinhroniziran celo v živo.

Festival bo ponudil tudi pester spremljevalni program. Letošnja novost v tem sklopu bo tekmovalni program glasbenih videospotov. Gledalci bodo svojega izbranca lahko izglasovali preko spleta.

Organizirana bosta še štiridnevni seminar za mlade Nori na evropski film ter scenaristični seminar Centra Ustvarjalna Evropa z irsko strokovnjakinjo za scenarije Mary Kate O Flanagan.