Cannes letos v znamenju sprememb

Več uglednih avtorjev, ki so bili vedno dobrodošli, tokrat niso uvrstili v uradni program.
Objavljeno
08. maj 2018 13.00
Posodobljeno
11. maj 2018 08.25
Penélope Cruz in Javier Bardem v filmu Vsi vedo, s katerim bodo odprli canski festival.
Z argentinsko-španskim filmom Todos lo saben (Vsi vedo) dvakratnega iranskega oskarjevca Asgharja Farhadija s Penélope Cruz in Javierjem Bardemom v glavnih vlogah se nocoj začenja 71. canski festival, ki je ves v znamenju sprememb.

Kakšne spremembe letos prinaša Cannes? Prvič po sedmih desetlet­jih so ukinili novinarske projekcije.­ Novinarji in filmski kritiki bodo lahko gledali filme samo na uradnih, večernih premierah ali dan po njih.

Uvedli so embargo na objavljanje filmskih ocen med uradnimi premierami in uro po njih, ki so tradicionalno vedno pozno popoldne ali ponoči. Zaradi tega bodo imeli težave vsi novinarji, ki poročajo za dnevne časopise in druge dnevne medije, ker ne bodo ujeli roka.

Prepovedani so tudi selfiji na rdeči preprogi, ker da so moteči pred premierami. Novost je tudi, da v tekmovalni program niso uvrstili Netflixovih filmov z utemeljitvijo, da ta producent ne zagotavlja distribucije v francoskih kinematografih. Netflix se je odločil, da s svojimi filmi ne bo sodeloval tudi v nobeni izmed netekmovalnih sekcij festivala. Poleg tega bodo zlate palme, ki so jih doslej podeljevali v nedeljo, podelili dan prej.


Ostra selekcija


Sprememba je tudi pri izbiri v uradni program, saj vanj niso uvrstili filmov številnih zvezdniških reži­serjev in canskih ljubljencev, ki so jim bila doslej festivalska vrata na stežaj odprta ne glede na kakovost izdelka, zaradi česar je bilo mogoče vnaprej napovedati dobršen del filmov, ki jih bodo uvrstili. Letos torej ni bilo tako. Zunaj uradnega programa so ostali Mike Leigh z zgodovinsko dramo Peterloo, Alfonso Cuarón z Romo, Luca Guadagnino z remakom Argentove Suspirie, László Nemes s Sončnim zahodom, Jorgos Lantimos s Favoritom, Claire Denis s svojim prvim znanstvenofantastičnim filmom High Life ­(Visoko življenje).

Drugi canski ljubljenci so se uvrstili na festival, vendar zunaj konkurence. Med temi sta najbolj zveneči imeni Gaspar Noé in Lars von Trier, ki so ga leta 2011 napodili s canskega festivala, potem ko so njegove izjave na tiskovni konferenci ocenili za nacistične. Von Trier se je po sedmih letih vrnil s filmom The House That Jack Built (Hiša, ki jo je zgradil Jack). Zunaj konkurence veliko obeta tudi ameriški film Rona Howarda Solo: A Star Wars story (Solo: zgodba iz Vojne zvezd). To je tudi edina holivudska premiera na letošnjem canskem festivalu.

Slovenski filmi
Slovenski filmski center bo letos na canski filmski tržnici predstavil štiri slovenske celovečerne filme. To so prvenec scenarista in režiserja Darka Štanteta Posledice, Zgodovina ljubezni scenaristke in režiserke Sonje Prosenc, Zgodbe iz kostanjevih gozdov režiserja Gregorja Božiča in v letu 2017 najbolj gledan slovenski film Košarkar naj bo režiserja Borisa ­Petkoviča, ki je nastal po literarni predlogi Primoža Suhodolčana. ­Slovenska kinematografija se bo predstavila tudi v paviljonu jugovzhodnoevropske kinematografije.


Obetavni dokumentarci


Zunaj konkurence je tudi nekaj obetavnih dokumentarcev, med njimi Pope Francis: A Man of His Word (Papež Frančišek: človek besede) Wima Wendersa in biografski Whitney Kevina Macdonalda o Whitney Houston. Posebej kaže omeniti Mrtve duše kitajskega avtorja Wang Binga, ki govori o smrti in traja kar 8 ur in 16 minut.

Prav tako zunaj konkurence bodo prikazali enega od najbolj pričakovanih filmov – The Man Who Killed Don Quixote (Človek, ki je ubil Don Kihota). Avtor je nekdanji montypythonovec Terry Gilliam, snemal ga je kar devetnajst let, saj ga je nenehno spremljala smola, od bolezni igralcev do poplav. Zgodbo po Cervantesovi knjižni predlogi je začel snemati leta 2000 v Španiji. Pripoveduje o starem dementnem človeku, prepričanem, da je Don Kihot, sanjač, idealist, romantik. Igra ga Jonathan Pryce, Sanča Panso pa Adam Driver. Film naj bi sklenil festival, vendar še ni gotovo, ali ga bodo prikazali. Avtor filma in eden izmed nekdanjih producentov Paulo ­Branco sta namreč v ­sodnem sporu.
 

V konkurenci 21 filmov


V glavni konkurenci za zlato palmo je 21 filmov, samo tri so režirale ženske. V glavnem tekmovalnem programu sta samo dva ameriška filma, kar se še ni zgodilo, in kar sedem azijskih, kolikor jih ni bilo še nikoli. Kljub temu je na festivalu vrsta uglednih avtorjev. Asgar Farhadi, čigar film Ločitev iz leta 2011 velja za enega najboljših v 21. stoletju, v tokratnem filmu Vsi vedo spremlja Lauro, ko potuje z družino­ iz Buenos Airesa do rojstnega kraja v Španiji na sestrino poroko. To potovanje nepričakovano vpliva na dogajanje, ki popolnoma spremeni njeno življenje in življenje njene družine z razkritjem družinske skrivnosti.

Neapeljski režiser Matteo Garrone, ki se je proslavil z Gomorro, se bo predstavil s kriminalko Dog­man po resničnih dogodkih o seriji umorov v predmestju Rima v osemdesetih letih. Turek Nuri Bilge Ceylan, ki je leta 2014 dobil zlato palmo za film Zimsko spanje, se vrača s filmom Drevo divje hruške o neuveljavljenem pisatelju, ki se vrača domov, da bi si sposodil denar od močno zadolženega očeta. Jean Luc-Godard je Le Livre d'image (Slikanica) posnel v muslimanskih deželah, Kitajec Jia Zhang­ke s filmom Pepel je najčiščejši bel, epopejo o 15 letih novejše kitajske zgodovine. Film spremlja ljubezensko zgodbo, umeščeno v ozadje kitajskega ­kriminalnega podzemlja.

Afroameričan Spike Lee bo prikazal kriminalko Blackklansman o afroameriškem detektivu, ki se infiltrira v Ku Klux Klan v Coloradu. Poljak Paweł Pawlikowski, ki je za Ido dobil oskarja za najboljši tujejezični film, je tokrat prvič v Cannesu. Predstavil bo melodramo v času hladne vojne v petdesetih letih prejšnjega stoletja Zimna wojna (Hladna vojna). Film predstavi strastno ljubezensko zgodbo med človekoma različnega porekla in temperamenta, ki sta skrajno ne­usklajena, pa vendar obsojena drug na drugega. Dogaja se na Poljskem, v Jugoslaviji, Berlinu in Parizu. Rus Kiril Serebrenikov je posnel film Poletje o leningrajski rokovski sceni v zadnjih letih komunizma v osemdesetih letih. Režiserja so po snemanju priprli, ker se je leta 2016 zameril pravoslavni cerkvi s filmom (M)učenec. Očitali so mu poneverbo denarja. Film bodo tako prikazali v njegovi odsotnosti.

Ena od treh režiserk je Francozinja Eva Husson, njen film Girls of the Sun (Dekleta sonca) govori o ženskah v boju. Nekdanja odvetnica se pridruži skupini žensk v Kurdistanu, potem ko je pobegnila od ekstremistov. Postane poveljnica, da bi pomagala osvoboditi svoje rojstno mesto izpod okupatorjev ekstremistov, in o svojih izkušnjah pripoveduje vojni novinarki. Na festivalu bodo prikazali en sam film iz jugovzhodne Evrope. Film Teret (Tovor) srbskega debitanta Ognjena Glavonića o vozniku tovornjaka, ki sodeluje pri skrivanju trupel ubitih Kosovcev. Prikazali ga bodo v neodvisnem vzporednem programu 15 dni avtorjev. Glavonić je o tej temi posnel tudi dokumentarec Dubina dva (Globina dve).

V žiriji letos prevladujejo ženske. Predseduje ji avstralska igralka Cate Blanchett, v njej sta še igralki Kristen Stewart in Léa Seydoux, ameriška scenaristka in režiserka Ava DuVernay ter burundijska pevka in skladateljica Khadja Nin. Moški del devetčlanske žirije sestav­ljajo ruski režiser Andrej Zvjagincev, kitajski igralec Chang Chen, kanadski reži­ser Denis Villeneuve ter francoski režiser in scenarist Robert ­Guédiguian. Slovenski filmi

Slovenski filmski center bo letos na canski filmski tržnici predstavil štiri slovenske celovečerne filme. To so prvenec scenarista in režiserja Darka Štanteta Posledice, Zgodovina ljubezni scenaristke in režiserke Sonje Prosenc, Zgodbe iz kostanjevih gozdov režiserja Gregorja Božiča in v letu 2017 najbolj gledan slovenski film Košarkar naj bo režiserja Borisa ­Petkoviča, ki je nastal po literarni predlogi Primoža Suhodolčana. ­Slovenska kinematografija se bo predstavila tudi v paviljonu jugovzhodnoevropske kinematografije.