Ob 50-letnici premiere filma Diplomiranec so v številnih ameriških in evropskih kinih predvajali restavrirano 4K-verzijo. Tudi Kongresni trg v Ljubljani, kjer je Kinodvor konec avgusta zavrtel film, je bil poln domačih in tujih gledalcev, ki so v zbranosti in tišini spremljali to kultno delo.
Ob 50-letnici premiere filma Diplomiranec so v številnih ameriških in evropskih kinih predvajali restavrirano 4K-verzijo. Tudi Kongresni trg v Ljubljani, kjer je Kinodvor konec avgusta zavrtel film, je bil poln domačih in tujih gledalcev, ki so v zbranosti in tišini spremljali to kultno delo.
Diplomiranec, ki so ga začeli prikazovati leta 1967, je bil nepričakovan hit. Polnil je blagajne kinodvoran, bil je nominiran za sedem oskarjev, dobil ga je Mike Nichols za režijo. Dustin Hoffman, tedaj še povsem neznan igralec, je ostal praznih rok, a mu je vloga v tem filmu tlakovala pot med velike filmske zvezdnike. Film je prejel pet zlatih globusov. Diplomiranec je še vedno na raznih seznamih najboljših filmov vseh časov.
V tej pripovedi o generacijskem prepadu je 20-letni Benjamin Braddock pravkar končal kolidž na vzhodu ZDA in se vrne domov v predmestni Los Angeles. Ne ve, kaj si želi, nima ambicij, ne počuti se dobro v svoji koži ... Dneve zre v akvarij in se identificira z zlato ribico. Ve le to, da si ne želi živeti kakor njegovi starši in njuni prijatelji, ne želi si dolgočasnega in praznega življenja. Življenje se mu že tako zdi zapleteno in še bolj se zaplete, ko spozna precej starejšo gospo Robinson, ženo očetovega poslovnega partnerja, in ona se začne zanj zanimati. V nasprotju z Benjaminom ona ve, kaj si želi. Želi si seks z njim. Dvakrat mlajši, nepokvarjeni in zmedeni Benjamin klone pred brezčutno in lepo zapeljivko, ki jo je v filmu upodobila Anne Bancroft. To je bila vloga njene kariere; lik gospe Robinson je postal arhetip zapeljivke v zrelih letih, pogosto citiran v literaturi in filmih. Začne se vroča poletna afera. Da pa bi bilo vse skupaj še bolj zapleteno, Benjaminovi starši vztrajajo, da bi bila njegovo dekle Elaine, hčerka gospe Robinson. Mlada človeka se zaljubita in zveza je polna dramatičnih preobratov. Na koncu mladi par beži z mestnim avtobusom in njuna prihodnost je negotova.
Za Diplomirancem je bilo posnetih veliko filmov o generacijskem prepadu in dozorevanju, toda zaradi nekaj razlogov ta družbena satira velja za klasiko. Ti razlogi so mojstrska režija Mika Nicholsa, igra Dustina Hoffmana in duhovit scenarij z odličnimi dialogi, ki sta ga napisala Buck Henry in Calder Willingham po istoimenskem romanu Charlesa Webba, ki je kritika izpraznjenega življenja v ameriških predmestjih. Še en element dela ta film izjemen – soundtrack Simona in Garfunkla. Režiser je za glasbeno podlago izbral The Sound of Silence, posebej za film pa sta skomponirala še vedno popularno Mrs. Robinson.
And here’s to you, Mrs. Robinson, Jesus loves you more than you will know. Wo wo wo… God bless you, please, Mrs. Robinson, heaven holds a place for those who pray. Hey hey hey, hey hey hey ... Le redko kdo ni slišal za to pesem iz filma. Pesem Mrs. Robinson ni bila niti nominirana za oskarja v kategoriji filmske glasbe, ker je Paul Simon pozabil izpolniti obvezno prijavo.
Če ne bi bilo knjige, ne bi bilo tega čudovitega filma. Charles Webb je roman Diplomiranec napisal, ko je bil star komaj štiriindvajset let, in kakor je tudi sam potrdil, deloma po lastnih izkušnjah. »Bil sem privilegiran mulc, imel sem vse, toda vsega tega sem imel prek glave. Obiskoval sem elitne zasebne šole, končal prestižni kolidž za bogate otroke in čakala me je vnaprej začrtana in določena uspešna prihodnost. Toda v bistvu nisem vedel, kaj bi z vsem tem. Bil sem zmedeni, manično depresivni, nevrotični mulec.«
Webb je roman o ljubezenski aferi poročene ženske z dvakrat mlajšim fantom napisal malo zatem, ko je sam diplomiral, ob bazenu hotelskega bara v istem hotelu, v katerem je sam doživel podobno avanturo. Ljubezen, seks, negotovost, odnosi v družini, razočaranja ... so vprašanja, s katerimi se soočajo junaki njegovega romana. V romanu je skozi odlične dialoge in bridek humor, skozi smeh in obup prikazan večni spopad mladostnega idealizma in konformizma srednje generacije. Ko se smejemo duhovitim dialogom, na površino prihaja vsa votlost starejše generacije, ki se tolaži z dobrimi avtomobili in velikimi hišami z bazeni.
In kaj se je zgodilo z resničnima osebama, po katerih sta nastala lika Benjamina Braddocka in Elaine Robinson, potem ko sta se odpeljala z avtobusom?
V filmu je konec prepuščen domišljiji gledalcev, verjetno si večina predstavlja srečen konec. Resnična človeka, se pravi Charles Webb in Eve, ki je sebe imenovala Fred, sta se poročila in dobila dva otroka. Pisatelj, rojen v San Franciscu, je danes star 78 let in ta čas z ženo živita v Angliji, pred desetletjem sta obubožala in grozila jima je deložacija, ker nista imela denarja za plačilo stanarine. Webb je morda naredil največjo napako v življenju, ko je privolil v enkratno izplačilo 27.000 dolarjev za avtorske pravice, film pa je potem zaslužil več kot 100 milijonov dolarjev. Po vsem svetu so adaptacijo romana uprizarjali tudi na odrskih deskah, med drugim je bil uspešnica tudi na Broadwayu. Webb danes skrbi za ženo, ki po živčnem zlomu pred leti trpi za depresijo. Po Diplomirancu, ki je izšel leta 1963, je napisal več knjig, ki pa niso doživele uspeha. Tudi prvi roman je postal bestseler šele, ko so posneli film.
Tako je Diplomiranec postal simbol šestdesetih let, Benjamin Braddock kultni junak, Dustin Hoffman pa kultni igralec takratne mladine. Režiser Mike Nichols je pet let iskal glavnega igralca. In z Buckom Henryjem, producentom in scenaristom, sta si zamislila, da mora biti družina Braddock tip idealne ameriške družine, kar pomeni, da morajo biti vsi lepi, svetlolasi in surferskih postav. V tej varianti bi bil Robert Redford, takrat že znan igralec, idealen Benjamin, a je vlogo zavrnil. Dustin Hoffman je obrnil film v povsem drugo smer. Kritiki so bili nad njim navdušeni. »Videti je kot poraženec in prav zaradi tega poraženskega nesamozavestnega imidža ga je cela generacija sprejela kot svojega heroja,« so zapisali.
Komentarji