Dokumentirano: Lo and Behold (2016)

Sanjarjenje o povezanem svetu.

Objavljeno
24. november 2016 12.24
Lenart J. Kučić
Lenart J. Kučić
Južnokorejski par je skrbel za virtualnega otroka, medtem ko je njuna človeška dojenčica shirala od lakote in žeje. Ameriška starša si ne bosta nikoli opomogla zaradi šoka, ko sta na internetu zagledala fotografije krvave in skoraj obglavljene hčerke, ki jima je umrla v prometni nesreči. Človeštvo je kritično odvisno od komunikacijske infrastrukture, ki jo lahko uniči močnejša sončna nevihta. Elektronski komandosi bi lahko začeli novo svetovno vojno in umetna inteligenca morda ne bo sanjala samo elektronskih ovc.

Ta omreženi svet je bil spočet 29. oktobra 1969 ob 22.30, ko so na raziskovalnem inštitutu kalifornijske univerze Stanford poslali prvo (paketno) elektronsko sporočilo med dvema računalnikoma po predhodniku sedanjega interneta − mreži arpanet.

Inženirji so v računalnik najprej vtipkali črko »L« in operater je na oddaljenem računalniku po telefonu potrdil sprejem. Sledila je »O«, nato se je sistem sesul. Tretja črka je ostala v elektronskem medprostoru, »LO« pa je postala prva beseda, ki sta si jo po prihodnjem globalnem medmrežju izmenjala dva računalnika. In hkrati navdih za letošnji dokumentarni film o zgodovini interneta Lo and Behold, Reveries of the Connected World, ki ga je režiral nemški filmski ustvarjalec Werner Herzog.

»Film o zgodovini interneta« ni najboljši opis za Herzogov pristop. Podobno kot v prejšnjih dokumentarcih je avtor tudi tokrat skrit neposredno za kamero − nekajkrat je mogoče v računalniškem zaslonu opaziti odsev njegovega obraza −, kjer z resnim glasom preseneča sogovornike z nepričakovanimi vprašanji in opazkami. Internet za Herzoga niso samo tehnološka inovacija, tehnični protokoli in jezik, v katerim se pogovarjajo omreženi računalniki in nanje priključeni ljudje. Je tudi simbol za vse velike strahove in pričakovanja.

Ti strahovi so enako prepleteni kot internetno omrežje. Vzdrževalci velikega radijskega teleskopa morajo preživeti brez informacijske družbe, saj bi občutljive naprave za poslušanje zvokov oddaljenih galaksij zmotil že pomotoma prižgan mobilnik ali elektronika v avtomobilu. V območje brez signalov se niso preselili samo astronomi, ampak tudi posamezniki, ki so prepričani, da jim bazne postaje in drugo sevanje uničujejo zdravje. Pa tudi mladi prebivalci komune za odvajanje od internetne zasvojenosti, ki so se izgubili v vabljivem elektronskem zablodnjaku.

Hkrati lahko vesolje vsem Zemljanom prinese večen internetni mir, če bi močna sončna nevihta uničila vse elektronske naprave na planetu − kar se predvidoma lahko zgodi vsakih nekaj stoletij. Podoben učinek utegnejo imeti tudi elektronski napadi na kritično infrastrukturo in skladišča jedrskega orožja, so Herzogu pritrdili zaskrbljeni obrazi strokovnjakov za kibernetsko varnost. Posledice bi bile veliko hujše od izpada facebooka ali umrlih pokemonov, saj so na komunikacijska omrežja vezane vse človeške dejavnosti − od preskrbe z vodo in elektriko do pridelave in dostave hrane.

Toda Herzog v internetu ne vidi samo strahu in pričakovanj. Kot vsako drugo mogočno orodje za širjenje zavesti bodo tudi informacijska orodja vplivala na naše sanje in domišljijo. A tudi razširila meje domačega vesolja, saj bo moralo človeštvo prej ali slej naseliti prva zunajzemeljska področja. »Težava je le, ker še ne najdemo prav dosti prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni kupiti enosmerno vozovnico na Mars, ko bi postavili prvo kolonijo,« je režiserju zaupal ameriški tehnološki podjetnik Elon Musk.

»Jaz bi se takoj prijavil,« mu je odvrnil Herzog.

Kar bi bilo izjemno zadnje popotovanje za neumornega raziskovalca človeške narave.

 

***

(Film Lo and Behold je pritegnil tudi Igorja Harba, prav tako člana Delove skupine ljubiteljev dokumentarcev.)