Družine, milenijci in Šugmanova zadnja filmska vloga

Od 10. do 15. septembra bo v Portorožu na ogled 93 filmov. V tekmovalnem programu uravnotežena igrani in dokumentarni film.
Fotografija: Zgodovina ljubezni Sonje Prosenc postavi v ospredje Ivo, ki po materini smrti izve za njeno skrivno življenje.
Odpri galerijo
Zgodovina ljubezni Sonje Prosenc postavi v ospredje Ivo, ki po materini smrti izve za njeno skrivno življenje.

Festival slovenskega filma, letos že enaindvajseti, bo potekal v portoroškem Avditoriju. Slovenski filmski center je včeraj objavil program, v katerega je komisija uvrstila 93 filmov. Za nagrado vesna se bo potegovalo petnajst celovečercev.

Na Festival slovenskega filma se že vrsto let prijavi okoli 150 filmov. Deset več ali manj. Po tem letošnja enaindvajseta edicija ne izstopa, saj se je programska komisija, ki so jo sestavljali direktorica FSF Jelka Stergel, publicistka in filmska kritičarka Neva Mužič ter filmski teoretik Nace Zavrl, odločala med 154 filmi različnih dolžin in kategorij. V uradni tekmovalni program je uvrstila 15 celovečernih, 6 srednjemetražnih, 17 kratkih in 10 študentskih filmov ter tri manjšinske koprodukcije. Za uradne festivalske nagrade vesna se bo potegovalo 51 filmov.

Seznam naslovov tekmovalnih celovečercev kaže na zgledno razmerje med igranimi filmi in dokumentarci: osem igranih in sedem dokumentarnih filmov. Gre za enakovrednost filmskih del ne glede na kategorijo, kar z izborom dokazuje tudi žirija, ki je že nekajkrat podelila nagrado za najboljši film dokumentarcu (Družini Roka Bička lani in filmu Boj za Siniše Gačića leta 2014 in Otroci s Petrička 2007).
 

Težave z odraščanjem


Pa se najprej ustavimo pri igranih filmih. Režiserka Urša Menart je po več dokumentarcih (Kaj pa Mojca?, Nekoč je bila dežela pridnih, Veš, poet, svoj dolg?) posnela prvi igrani film Ne bom več luzerka. To je zaobljuba, ki si jo zada glavna junakinja Špela, predstavnica generacije milenijcev, ki pri 29 letih, brez službe in resne zveze, obsedi na kavču svojih staršev.
Režiserka Urša Menart je po več dokumentarcih posnela svoj prvi igrani film <em>Ne bom več luzerka</em>.
Režiserka Urša Menart je po več dokumentarcih posnela svoj prvi igrani film Ne bom več luzerka.

S težavami generacije na prehodu v odraslost se ukvarja tudi režiser in scenarist Darko Štante v prvencu Posledice. Protagonista postavi v vzgojni dom za problematično mladino, kjer se bori s pritiski okolice, lastnimi in tujimi pričakovanji ter posledicami svojih dejanj.

Urša Menart je ena izmed treh režiserk, ki so se uvrstile v letošnji program. Druga je Sonja Prosenc, ki je z intimno dramo Zgodovina ljubezni že slavila na festivalu v Karlovih Varih, kjer je prejela posebno omembo žirije. Po prvencu Drevo (2013) v ospredje svojega novega filma postavi Ivo, ki po materini smrti izve za njeno skrivno življenje, kar ji poruši dotedanje predstave o svetu.

Po prvencu Zapelji me bo nov film Skupaj predstavil tudi Marko Šantić. V njem obravnava problematiko starševstva in boja za skrbništvo v istospolnih družinah. Svojo zadnjo vlogo v celovečernem filmu je v Skupaj odigral tudi Jernej Šugman. Miroslav Mandić se v filmu Igram, sem poglobi v psihološke metamorfoze, ki jih doživljajo igralci pri vživljanju v lik. Mlada igralka začne krasti, ko se pripravlja na vlogo tatice, igralec se popolnoma poistoveti z brezdomci, igralski par pa ne ve, ali je zaljubljen tudi za kamero.

<em>Izbrisano</em><em> je po istoimenskem romanu posnel Miha Mazzini.</em>
Izbrisano je po istoimenskem romanu posnel Miha Mazzini.


Na festivalu bomo videli tudi film Izbrisana, ki ga je po isto­imenskem romanu posnel Miha Mazzini. Pripoveduje zgodbo izbrisane Ane, ki se po rojstvu otroka znajde v Kafkovem procesu, saj njenega imena ni več v uradnih evidencah.

Kar z dvema filmoma se bo na festivalu potegoval za vesne režiser Peter Bratuša. S »komorno« dramo o treh parih Prebujanja, ki je z zvezdniško zasedbo (Sebastian Cavazza, Katarina Čas, Jure Zrnec, Jana Zupančič …) že zakrožila po slovenskih kinematografih, ter z mladinsko romantično komedijo Gajin svet, ki na mladinskih festivalih v soseščini že pobira nagrade. Na zagate sodobnega življenja v filmu pogleda skozi oči enajstletne Gaje, ki se sooča z ločitvijo staršev, odtujenostjo pa tudi pastmi svetovnega spleta in družabnih omrežij.
Peter Bratuša se predstavlja s celovečercema <em>Gajin svet</em> (na fotografiji) in <em>Prebujanja</em>. Fotografije promocijsko gradivo
Peter Bratuša se predstavlja s celovečercema Gajin svet (na fotografiji) in Prebujanja. Fotografije promocijsko gradivo

 

Dokumentarci v znamenju portretov


Med dokumentarnimi filmi so se v uradnem programu znašli Lep pozdrav iz svobodnih gozdov Iana Soroke, My Way 50 v režiji Maje Weiss, Iotok režiserja Mihe Čelarja ter dva dokumentarna portreta; Boris Jurjašević se je posvetil scenaristu in kritiku Jožetu Dolmarku, Janija Severja pa je navdihnil Pero Lovšin. Filmski prispevek k Cankarjevemu letu bosta Cankar v režiji Amirja Muratovića in Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja Dušana Moravca.

Poleg uradnega tekmovalnega programa bo 42 filmov predstavljenih v spremljevalnem preglednem programu. Med njimi bo sedem celovečercev, osem srednjemetražnih, 15 kratkih in 9 študijskih filmov ter tri manjšinske koprodukcije. Lani so na festivalu prvič uvedli posebno sekcijo Podmladek, v okviru katere bodo vrteli izbrane osnovnošolske in srednješolske filmske stvaritve. Katere tri slovenske klasike bodo predvajali v sekciji Posvečeno, bo znano jutri, ko bodo na Slovenskem filmskem centru razglasili Badjurovega nagrajenca.

Komentarji: