Ekonomski potencial filma

Avdiovizualna industrija se razvija, podpora pa stagnira.

Objavljeno
19. november 2019 16.00
Posodobljeno
19. november 2019 16.15
Prisotnost tujih filmskih produkcijskih hiš v državi med drugim ustvarja nova delovna mesta. FOTO: Tarik Hodzić
STA, Ti. L.
STA, Ti. L.
Na gospodarski zbornici so danes predstavili študijo o državnih podporah ter ekonomskih in fiskalnih učinkih avdiovizualne (AV) industrije v Sloveniji. Ena glavnih ugotovitev je, da ima ta hitro razvijajoča se industrija številne učinke na gospodarstvo, tudi lokalno, saj med drugim ustvarja nova delovna mesta. Pomanjkljiva pa je podpora države, poroča STA.

V Delu je na to temo spregovorila direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar.

Študijo je v sodelovanju s kolektivno organizacijo Aipa, Društvom avdiovizualnih producentov Slovenije, Društvom filmskih producentov Slovenije in ob podpori Slovenskega filmskega centra (SFC) pripravila družba Deloitte. Na AV-industrijo je pogledala z več vidikov, med drugim z vidika učinkov na širše gospodarstvo in primerov tujih praks. Ob tem je predlagala določene ukrepe.

Luka Vesnaver iz omenjene družbe je med ključnimi ugotovitvami izpostavil skoraj 40-odstotni fiskalni učinek, kar pomeni, da se od vsakih sto evrov, vloženih v AV-sektor, 40 evrov vrne v državni proračun.

image
Film trenutno dobi nekaj več kot pet milijonov evrov, ki jih upravlja SFC, še dodaten milijon pa je namenjen spodbujanju snemanj tujih producentov. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


V AV-industrijo so vključene številne panoge, multiplikator fiskalnih in ekonomskih učinkov pa je ocenjen na 1,8, kar v praksi pomeni, da na vsakih sto neposredno zaposlenih omogoča delo posredno še dodatnim 80 zaposlenim v slovenskem gospodarstvu. Prisotnost tujih filmskih produkcijskih hiš v državi med drugim ustvarja nova delovna mesta, povečuje investicije ter prispeva k filmskemu turizmu in njeni prepoznavnosti.

Preberite še komentar:

V jeziku gospodarstva

 

Nizka sredstva omejujejo razvoj


Podpora Slovenije pa glede na skokovit razvoj industrije po Vesnaverjevih besedah stagnira, poleg tega nima razvitega sistema spodbujanja investicij. Med ukrepi za izboljšanje je omenil sodelovanje z agencijo Spirit, spodbujanje zasebnega vlaganja, vzpostavitev sistema vavčerjev in sistematično privabljanje projektov v nerazvite regije.

Kot je povedala direktorica SFC Nataša Bučar, državo že vrsto let prepričujejo, da so sredstva za film prenizka in ne omogočajo razvoja industrije. Za to bi po njenem mnenju moralo biti udeleženih 80 odstotkov vladnih resorjev, med drugim tudi promet in okolje. Film trenutno dobi nekaj več kot pet milijonov evrov, ki jih upravlja SFC, še dodaten milijon pa je namenjen spodbujanju snemanj tujih producentov. Za najbolj osnovni razvoj pa bi po njenih besedah potreboval 11 milijonov evrov.

Študijo so predstavili ob udeležbi državnih sekretark z ministrstva za kulturo in gospodarstvo Tanje Kerševan Smokvina in Eve Štravs Podlogar. Prva se je strinjala, da se z razvojem sektorja, ki z razvojem tehnologije vstopa v nove oblike distribucije, spreminja tudi vloga države. Ta bi morala nuditi spodbudno okolje in omogočati priložnosti, med drugim s privabljanjem naložb. Zavzela se je za poenostavitev postopkov in razvoj logistične podpore, študijo pa ocenila kot prvi korak k temu, da bo slovenski film, ki že dosega pomembne uspehe v tujini, dosegel tudi pravi preboj.

image
Avdiovizualna industrija ima gopsodarski potencial. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

 

Slovenija komplicirana država


Tudi na gospodarskem ministrstvu se po besedah Eve Štravs Podlogar zavedajo gospodarskega potenciala industrije, prave priložnosti zanjo pa se bodo po njenem prepričanju šele pokazale.

V razpravi, ki je sledila, je bila kot primer dobre prakse izpostavljena Hrvaška. Kot je povedal režiser Hrvoje Hribar, sta za to, da država postane filmska destinacija, potrebna nov pogled in nov način sodelovanja. Po njegovih besedah bi Slovenija morala pri tem najti svojo identiteto.

Po besedah producenta Roka Bana ima trenutno »konotacijo komplicirane države, kjer je težko delati projekte«. Da lahko film ali TV-serija prispevata k (lokalnemu) turizmu, pa je na primeru serij Usodno vino in Reka ljubezni potrdil predsednik Društva avdiovizualnih producentov Slovenije Andrej Štritof.