73. Mostra: Filipinec Lav Diaz z zlatim levom po zgodbi Leva Tolstoja

Na Beneškem filmskem festivalu je zmagal tri ure in pol trajajoč film Ženska, ki je odšla.

Objavljeno
12. september 2016 12.27
Jožica Grgič
Jožica Grgič

Film filipinskega režiserja Lava Diaza Ang Babaeng Humayo (Ženska, ki je odšla), ki traja­ tri ure in pol, je žirija 73. Beneškega filmskega festivala razglasila­ za najboljšega izmed dvajsetih v glavnem tekmovalnem programu.

Film, nagrajen z zlatim levom, govori o ženski, ki pride iz zapora po tridesetih letih, potem ko je bila obsojena za umor, ki ga ni storila. Ženska, ki je v zaporu ni obiskoval nihče od ožje družine, se vrne v svoje mesto, v katerem ne pozna nikogar več. Njen mož je medtem umrl, po krajšem hladnem srečanju s hčerjo poskuša najti sina.

Kmalu pa odkrije, da se nekaj vendarle ni spremenilo, namreč moč in privilegiji filipinske družbene elite, ki jo pooseblja njen nekdanji ljubimec Rodrigo Trinidad. Ta ji je tudi naprtil zločin, ki ga ni storila. Ironija pa je, da je tudi on postal svojevrsten ujetnik vile, spremenjene v blindirano kletko, odkar je bila na Filipinih konec devetdesetih let serija ugrabitev. Ženski ta panika, ki je zajela filipinsko družbo, pomaga, da lažje pripravi maščevalni načrt. Avtorja je za črno-beli film ­Ženska, ki je odšla navdihnila kratka­ zgodba Leva Tolstoja Bog vidi resnico, vendar je ne odkrije takoj.

Lav Diaz rad snema dolge filme. Na letošnjem berlinskem festivalu je predstavil film Uspavanka za žalostno skrivnost in zanj dobil nagrado Alfreda Bauerja.

Tokrat dva srebrna leva

Srebrnega leva za režijo sta na letošnji Mostri dobila dva: Rus Andrej Končalovski za film Rai (Raj) in Mehičan Amat Escalante za film La región salvaje (Divje območje). Raj skozi izpovedi treh protagonistov slika grozo koncentracijskih taborišč.

Olga je ruska aristokratka in imigrantka, članica francoskega odpora, ki so jo prijeli v Parizu zaradi skrivanja židovskih otrok; Jules kolaborira z Nemci, kot pre­iskovalcu mu dodelijo Olgin primer in on jo pošlje v koncentracijsko taborišče; Helmut je visoki častnik SS, ki nadzira druge častnike v taborišču in je bil nekoč zaljubljen v Olgo.

Končalovski vse tri postavi pred božjo sodbo, noben ni povsem nedolžen, toda v nebeški raj pride samo Rusinja Olga. Film, posnet v slogu ruskih filmskih klasik, govori o iztrebljanju Židov in vseh drugih, ki niso bili del predstave o popolnem nemškem raju, in opominja, da se kaj podobnega lahko vedno zgodi.

Escalantejev film Divje območje, prav tako nagrajen za režijo, kritizira mehiški mačizem skozi pripoved o geodetu, ki skriva prepovedano homoseksualno razmerje z ženinim bratom. V tej grozljivki Escalante sooča svoje mlade junake z njihovim strahom pred prezirom in nesprejemanjem zaradi spolne usmerjenosti.

Tom Ford, modni oblikovalec, ki je pred sedmimi leti režiral svoj celovečerni prvenec Osamljeni mož (A Single Man), je odnesel veliko nagrado žirije za triler Nocturnal animals (Nočne živali), za katerega je napisal tudi scenarij. Ford v svojem najnovejšem filmu raziskuje tanko črto med ljubeznijo in krutostjo, maščevanjem in odrešitvijo.

Natalie Portman kot Jackie Kennedy

Nagrado za najboljši scenarij so izročili Noahu Oppenheimu za film Jackie, ki ga je režiral Pablo Larraín. Film govori o nekdanji prvi dami ZDA in ženi ubitega predsednika Johna F. Kennedyja, o njenih travmah in bolečini. Dogajanje je osredotočeno na tri dni po uboju predsednika, v vlogi Jackie Kennedy je zelo prepričljiva Natalie Portman, avtorju pa je uspelo na drugačen način osvetliti lik ženske, o kateri še danes ni veliko znanega, čeprav so o njej izšle številne knjige.

V tekmovalni sekciji Obzorja, ki predstavlja nove smernice v svetovni produkciji, je bil za najboljši film izbran italijansko-francoski dokumentarec Liberami Federice Di Giacomo, med kratkimi filmi pa je zmagala paragvajska koprodukcija La Voz Perdida (Izgubljeni glas) Marcela ­Martinessija.

V to tekmovalno sekcijo se je uvrstila tudi slovenska režiserka Sara Kern s filmom Srečno, Orlo!, ki je slovensko-hrvaško-avstrijska koprodukcija, v kateri poleg drugih igrata Primož Pirnat in Nina Ivanišin. Slovenski producent je Cvinger film, ki ga vodi Rok Biček, film je sofinanciral Slovenski ­filmski center.

Posebno nagrado žirije je dobila ameriška režiserka iranskega porekla Ana Lily Amirpour za kanibalsko ljubezensko zgodbo The Bad Batch.

Nagrado za najboljšo igralko je dobila Emma Stone za vlogo v filmu La La Land Damiena Chazella, v katerem upodablja nadarjeno filmsko igralko, ki ji na avdicijah vedno znova spodleti.

Nagrada za najboljšega igralca je pripadla Argentincu Oscarju Martinezu za upodobitev pisatelja in dobitnika Nobelove nagrade v filmu El ciudadano ilustre (Častni meščan) režiserjev Mariana Cohena in Gastona Duprata.

Nagrado Marcella Mastroiannija za obetavno mlado igralko je prejela Nemka Paula Beer za vlogo v filmu Frantz francoskega režiserja Françoisa Ozona. Nagrado za najboljši debitantski film je dobil Tunizijec Ala Eddine Slim za Akher Wahed Fina (Zadnji od nas).

Kusturica nehal tekmovati

Emir Kusturica
, ki je izjavil, da je tokrat s filmom Na mlečnom putu (Na mlečni poti) zadnjič tekmoval, ker ima tekmovanj dovolj – Woody Allen, na primer, svoje filme predstavlja na festivalih, vendar noče tekmovati –, si je najbrž obetal več, kot je dobil. Za film o vojni in ljubezni, v katerem igra njegovo partnerico Monica Bellucci, je dobil dve manjši nagradi – tako imenovanega zlatega levčka, ki ga podeljuje žirija mladih, in posebno priznanje SIGNIS Svetovnega katoliškega združenja za komunikacijo.

Na mlečni poti je prvi Kusturičev celovečerni igrani film od Zaobljube (Zaveta) iz leta 2007. Na Mostri je bil nagrajen leta 1981 kot najboljši debitant za film Se spominjaš Dolly Bell, leta 1998 pa je dobil nagrado za režijo filma Črna mačka, beli mačkon.