Film Codelli v Kinodvoru
Kinodvor, Ljubljana. Premiera filma nocoj ob 20.30.
Odpri galerijo
Prizor iz filma. FOTO: promocijsko gradivo
V Kinodvoru napovedujejo premierno projekcijo slovenskega igrano-dokumentarnega filma o malo znani afriški avanturi znamenitega slovenskega izumitelja barona Antona Codellija, znanega tudi po tem, da je leta 1898 v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil. Anton Codelli (1875, Neapelj–1954, Porto Ronco) je bil veleposestnik, plemič in politik, predvsem pa izumitelj in inovator na področju strojništva in elektrotehnike.
Njegova afriška izkušnja je povezana z grajenjem radijske oddajne postaje, ki jo je v Togu gradil med letoma 1911 in 1914. Režiserja in scenarista Miha Čelarja je za snemanje filma o tem nemirnem in izjemno inovativnem človeku navdihnila razstava dr. Marka Freliha v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer hranijo del baronovega fotografskega gradiva iz Afrike.
Predvsem pa dejstvo, da je pred prvo svetovno vojno produciral prvi igrani film na afriških tleh. Kot so zapisali v Kinodvoru, v filmu izvemo, da je Codelli med letoma 1910 in 1915 v afriškem Togu sredi džungle zgradil radiotelegrafsko postajo, s katero je prvi na svetu vzpostavil brezžično povezavo med Afriko in Evropo.
Leta 1912 je v Togu s filmskim pionirjem Hansom Schomburgkom osnoval filmsko produkcijo. Posnela sta nekaj dokumentarcev in Belo boginjo iz Wangore, enega prvih igranih filmov, kadarkoli posnetih v Afriki. V dokumentarnem delu filma se ekipa z igralcem Primožem Bezjakom in tremi Codellijevimi potomkami odpravi po sledeh izginulega filma, v igranem delu pa avtorji v slogu nemega filma in ob spremljavi dueta Silence oživijo šeststo fotografij iz baronove osebne zbirke.
Film je prejel nagrado iris Združenja filmskih snemalcev Slovenije. Na premieri se bodo poklonili spominu na filmsko junakinjo in Codellijevo vnukinjo, baronico Livijo Barbo von Waxestein Reden, ki je aprila letos umrla. Filmsko projekcijo bo pospremila tudi manjša razstava starodobnih vozil.
Njegova afriška izkušnja je povezana z grajenjem radijske oddajne postaje, ki jo je v Togu gradil med letoma 1911 in 1914. Režiserja in scenarista Miha Čelarja je za snemanje filma o tem nemirnem in izjemno inovativnem človeku navdihnila razstava dr. Marka Freliha v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer hranijo del baronovega fotografskega gradiva iz Afrike.
Prvi igrani film na afriških tleh
Predvsem pa dejstvo, da je pred prvo svetovno vojno produciral prvi igrani film na afriških tleh. Kot so zapisali v Kinodvoru, v filmu izvemo, da je Codelli med letoma 1910 in 1915 v afriškem Togu sredi džungle zgradil radiotelegrafsko postajo, s katero je prvi na svetu vzpostavil brezžično povezavo med Afriko in Evropo.
Leta 1912 je v Togu s filmskim pionirjem Hansom Schomburgkom osnoval filmsko produkcijo. Posnela sta nekaj dokumentarcev in Belo boginjo iz Wangore, enega prvih igranih filmov, kadarkoli posnetih v Afriki. V dokumentarnem delu filma se ekipa z igralcem Primožem Bezjakom in tremi Codellijevimi potomkami odpravi po sledeh izginulega filma, v igranem delu pa avtorji v slogu nemega filma in ob spremljavi dueta Silence oživijo šeststo fotografij iz baronove osebne zbirke.
Film je prejel nagrado iris Združenja filmskih snemalcev Slovenije. Na premieri se bodo poklonili spominu na filmsko junakinjo in Codellijevo vnukinjo, baronico Livijo Barbo von Waxestein Reden, ki je aprila letos umrla. Filmsko projekcijo bo pospremila tudi manjša razstava starodobnih vozil.
