Kar sem želela napisati in povedati, nisem mogla, nam v uvodu Neveste! pojasni Mary Shelley, avtorica Frankensteina, ujeta v limbu stoletij besa in želje po maščevanju usod žensk, ki so podlegle rokam in volji nasilnih, krutih, objestnih moških.
Čeprav je režiserka Maggie Gyllenhaal hotela prikazati žensko, ki, čeprav ustvarjena za moškega – v tem primeru za Franka, ki si zaželi izkusiti »mesene užitke« in si da, kakopak, za to iz groba izkopati žensko –, naposled najde svoje ime, je namesto tega podlegla prijemu, ki se mu poskuša izogniti.
Četudi si Frankensteinova nevesta »želi toliko«, v tej neprepričljivi in nedomišljeni krpanki ostaja deklarativno emancipatorna, oropana tako polnokrvne osebnosti kot lastnega agensa.
Komentarji