FilmFlow predstavlja: Trije plakati pred mestom

Črna komedija, v kateri blesti ameriška igralka Frances McDormand, je eden najboljših filmov leta.

Objavljeno
04. december 2017 20.36
Ana Šturm
Ana Šturm

Trije plakati pred mestom (2017) so vnetljiva mešanica novodobnega vesterna in črne komedije, film poln obratov, krutega humorja in krepkih besednih udarcev pod pasom. Irsko-britanski dramatik in režiser Martin McDonagh, ki ga poznamo po kultnem filmu Morilca na kolektivca (2008), je izhodišče za film našel v prigodi iz lastnega življenja. Med vožnjo po ameriškem podeželju je naletel na dva plakata z nenavadno vsebino. To podobo, ki si jo nikakor ni mogel izbiti iz glave, je povezal z likom odločne ženske, ki se po travmatični izgubi najstniške hčere, ki je bila posiljena in umorjena, odloči pravico vzeti v svoje roke.

»Kam greš, ko te prevevata izguba in jeza brez upanja na razrešitev? Kaj lahko storiš, konstruktivnega ali destruktivnega, da stvari prevetriš in se kaj premakne? Zanimivo je proučevati idejo, kaj se zgodi, ko upanja morda ni več, vendar se odločiš, da boš burkal gladino, dokler upanje ne vznikne.« S temi besedami McDonagh v enem od intervjujev razloži idejno ozadje filma.

Podkast lahko poslušate tudi s klikom na to ilustracijo:

Glavna protagonistka Mildred Hayes s postavitvijo treh jumbo plakatov, prek katerih lokalne policiste opomni na njihovo nekompetentnost, razburka na videz spokojno življenje v malem ameriškem mestu. »Zdi se mi, da je naš policijski oddelek bolj zaposlen z mučenjem Afroameričanov, kot pa z reševanjem dejanskih primerov« pove v intervjuju za lokalno televizijo. Zavestno se odloči za vojno s policisti in s tem z mestom v katerem živi. In niti enkrat ne pogleda nazaj.

Mildredin lik, ki ga v eni svojih najboljših vlog utelesi ameriška igralka Frances McDormand, se bo s svojo ikonično podobo - jezna in nenaličena družbena aktivistka v filmu ves čas (tudi na zmenku!), nosi svojo 'bojno uniformo': moder delavski kombinezon, okrog glave pa ima zavezano ruto, pri čemer spominja na znamenito feministično podobo 'We Can Do It!' - v zgodovino filma zapisala kot eden najbolj močnih in brezkompromisnih ženskih likov. Samozadostna, stabilna ženska s smislom za humor in brez dlake na jeziku, ki ne želi ugajati prav nikomur.


Izsek iz filma Trije plakati pred mestom. Foto: Promocijsko gradivo

Čeprav na začetku filma kaže, da bomo gledalci ves čas na Mildredini strani, pa se kmalu izkaže, da zadeve ne bodo tako enostavne. Režiser nas na vsakem razcepu zgodbe zapelje v povsem nepričakovano smer. Ne dovoli nam, da bi si izbrali eno stran, ampak nas konstantno postavlja v situacije, v katerih smo soočeni z lastno moralno dilemo. Zanimiva je tudi jukstapozicija komedije in nasilja, oziroma to, kako nas McDonagh pripravi do tega, da se smejemo krutim in neprijetnim situacijam.

Večkrat se zgodi, da se ti smeh dobesedno zaleti v grlu in te prisili v to, da se začneš spraševati, čemu se pravzaprav smeješ. »Če se znebim vseh policistov z nekoliko rasističnimi težnjami, mi bodo ostali samo trije, ti pa ne marajo pedrov« so besede, s katerimi priljubljeni lokalni šerif Willoughby (odlični Woody Harrelson) opravičuje neprimerno vedenje svojih sodelavcev.


Izsek iz filma Trije plakati pred mestom. Foto: Promocijsko gradivo

Skozi bolečo zgodbo in s pomočjo plejade slikovitih likov, ki naseljujejo naslovni Ebbing v Missouriju, režiser spregovori o nekaterih ključnih problemih ameriške družbe. Kljub temu, da so Trije plakati pred mestom film, v katerem ima glavno vlogo ženska, pa sta v središču filma tudi moškost in partiarhalni sistem - družba nasilja, zlorab in moških privilegijev. McDonagh najbolj arhetipske moške vloge: policiste, vojake, duhovnike in nasilne partnerje enega za drugim v sočnih in z ostrim humorjem začinjenih besednih dvobojih sooči z Mildredino jezo. In prav vsak obračun je vreden tistega pri O. K. Corralu.

***

Podkast FilmFlow

Dvakrat na mesec se Bojana Bregar, Maja Peharc, Ana Šturm in Maja Zupanc zberemo ob mikrofonu, srebamo kavo in debatiramo o svojih filmskih obsesijah. Tako že nekaj let nastaja FilmFlow, podkast o filmu in popularni kulturi, v katerem se posvečamo filmski produkciji, ki pri nas običajno ni deležna večje medijske pozornosti, prostor pa namenimo tudi slovenski filmski sceni. Družita nas gostobesednost in cinefilija, zabava pa nas dejstvo, da so naši okusi povsem različni. Ne bojimo se ničesar, razen strahu samega
- in potencialno tega, da bi na svetu zmanjkalo kave. Ter filmov.

Foto: Žiga Stanovnik

Prisluhnite nam lahko v itunesih, na spletni strani FilmFlow, na mreži Apparatus ali pa se nam pridružite na facebooku, twitterju  ali instagramu.