Filmski jezik, ki izhaja iz intuicije

Celovečerni prvenec režiserke Ester Ivakič, scenarij je napisala z Niko Jurman, nas pelje v manjšo vas v Prekmurju v sedemdesetih letih, kjer živi desetletnica Ida. Njena babica je čedalje šibkejša, Ida pa je prepričana, da lahko njeno smrt prepreči s petjem, čeprav nima posluha.

Katere filme si je treba ogledati na Liffu?

Scenarij je nastal po motivih zbirke kratkih zgodb Noben glas Suzane Tratnik, avtorici ga nista pisali skupaj, temveč sta ločeno ustvarili določene odseke, nato pa si jih izmenjali. »Zanimivo je bilo, da sva v osnovi vedno sledili isti rdeči niti, a so se detajli pri vsaki malce razlikovali. Ti drobni detajli, fore in posebni stavki so zame bili kot najini mali easter eggi, ki sva jih pisali za drugo. Vedno sem komaj čakala, da bom prebrala Nikin del, to je bila moja nagrada, če sem pravočasno dokončala svoj del. Potem sva vse skupaj združili, spolirali, rezali, popravljali in pilili, dokler ni vse lepo sedlo na svoje mesto,« je povedala Ester Ivakič.

Svet, ki ga je opisovala Suzana Tratnik, je doživljala slikovito in živo, pravi, da se je v njej nekaj zbudilo in porodilo ustvarjalnost. »Moj filmski jezik je vedno izhajal iz intuicije, nečesa, kar sem čutila in čemur sem sledila, ne iz vnaprej zastavljenih načrtov. Z vsako izkušnjo se naučim nekaj novega in sem bogatejša za spoznanja, ki jih lahko uporabim naprej. Celovečerni film je bil zame pomembna prelomnica, prinesel mi je ogromno znanja, ki sem ga zares dojela šele pozneje, ko je adrenalin popustil in sem lahko z distanco pogledala nazaj.«

Od videospotov, kratkih filmov do celovečerca

Celjanka Ester Ivakič je že vrsto let stalnica na domači sceni, predvsem kot avtorica videospotov in kratkih filmov – za diplomski film Srdohord si je leta 2016 prislužila posebno omembo na Festivalu slovenskega filma, za eksperimentalni film Magični grad (2021) pa nagrado na festivalu FeKK. »Dolgo sem imela precej idealiziran pogled na ustvarjalni proces. Pri kratkih filmih in videospotih sem pogosto doživela, da se je vse čudežno poklopilo. Nastala je lepa, atmosferska celota, ki je izšla iz spontanosti in ujemanja ekipe. Verjela sem, da lahko ustvarjam le, če sem povezana s čustvi, če delam iz ljubezni, veselja, žalosti ali igrivega impulza.« Po soočenju z obsegom in zahtevnostjo celovečernega filma, pravi, je spoznala, da zgolj občutek in intuicija nista dovolj. »Pri takšnem projektu pridejo trenutki, ko si utrujen, izpraznjen in moraš kljub temu nadaljevati. Takrat sem res začutila, kaj pomenita vztrajnost in profesionalnost, da ustvarjalnost ni le navdih, temveč je tudi trdo delo, premišljanje in odgovornost do ekipe in zgodbe. Čeprav sem že prej opravljala različna fizično in psihično zahtevna dela v drugih vodah, kot je film, sem šele ob celovečernem filmu zares razumela, da je tudi umetniško ustvarjanje delo v polnem pomenu besede. Z vso predanostjo, disciplino in spoštovanjem do procesa.«

Odločenost in potrpežljivost

Za kako dolgotrajen in zahteven projekt gre, razkriva dejstvo, da je pisanje scenarija trajalo štiri leta. Dodaten izziv je delati z otroki. Ester Ivakič je razumela, kako pristopiti k mladim igralcem, jih ustrezno motivirati in voditi skozi proces. »Z Lano [glavna vloga Ide] sva se veliko pogovarjali, družili. Z Lizo, ki igra Terezko, smo se pol leta prej dobivali v Mariboru, v prostorih Film Factoryja, ki so prav tako koproducenti filma. Tam smo se sprehajale ob Dravi in interpretirale preproste replike scenarija na različne načine. Dekleti sta bili zelo dovzetni, delavni, hitro sta se učili in me vsakič znova presenetili.«

Njuna kemija je v filmu očitna, tudi drugače je nabor igralcev premišljen in učinkovit. Podrobneje zgodbe filma ne bomo razkrili, lahko pa povemo, da avtorica prepleta več svetov, nevsiljivo in brez cenenih prijemov ustvarja suspenz. Tudi podajanje zgodbe nekoliko odstopa od klasičnih formatov, predvsem pa vzdrži do konca v svojem tempu, zvesta lastnim pravilom. Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo je film, ki ga žanrsko težko omejimo, tudi generacijsko zajema široko paleto gledalcev. Gre za produkcijo, ki bo pritegnila veliko pozornosti, Ester Ivakič pa postavila ob bok bolj izkušenim kolegom.