Tiskane izdaje
Rodil se je v vzhodnem Londonu, očetu iz Sierre Leoneja in mami iz Gane. Ime mu je bilo Idrissa. A otroci so se smejali vedno, ko so v šoli preverjali prisotnost. In ob prvi priložnosti je postal Idris. Že v šoli se je ukvarjal z igranjem, ob vikendih pa je pomagal bratrancu pri vrtenju glasbe ne porokah. Tako sta se začeli dve njegovi karieri. Danes je uspešen v obeh. In v zadnjem času je dodal še eno: za Discovery je postal pilot, voznik rallyja, drag racer ... O tem in o svoji karieri je spregovoril novinarjem v telefonski konferenci.
Najprej povejte, za kaj gre v šovu Brez omejitev?
To je šov, v katerem se lotim mnogo stvari, ki so me od nekdaj zanimale v motornih športih, tako da gre v glavnem za šov, v katerem izzivam samega sebe in če smo iskreni, počnem precej neumne stvari. Gre namreč za potiskanje človeka do roba lastnega strahu in jaz sem voljan poskusni zajček pri tem, ampak vseeno so prišli trenutki, ko sem si rekel, zakaj to počnem, mogoče pa ne bi smel delati tega.
Kaj vas je na primer res prestrašilo?
Za šov sem se naučil pilotirati letalo, česar prej še nisem počel, tako da sem bil kar malo živčen glede tega, bojim se namreč višine, poleg tega pa je letalo tako majhno, da v njem dobiš še občutek klavstrofobije. Bil sem tam v najmanjši kabini na svetu tisoče milj v zraku in sem si želel, da ne bi bil tam. V seriji je scena, kjer se učim pilotirati in izvajati akrobacije. Ampak letenje je eno, akrobacije pa so čisto druga pesem, to je kot najbolj nor vlakec smrti na deseto potenco. In ko sem z letalom prvič izvajal posebej strašljivo akrobacijo, sem čutil, da je bila to neumna ideja, res je bilo strašljivo, ampak potem sem razumel, da ko se soočiš s tem, lahko tudi to premagaš, da res ni omejitev. Tudi rally je lahko strašljiv. Načeloma je razmeroma varen šport, ampak če naredite napako, je meja med tem, da vozite zelo hitro in da treščite naravnost v drevo, zelo tanka.
Kako vam gre pa kaj na vlakcih smrti, ste mirni pri takih rečeh?
Običajno se vlakcem smrti izogibam, ker mi niso všeč, ampak moji prijatelji jih obožujejo - sploh jih ne razumem - tako da sem že bil na njih. Mislim, ni me strah vlakcev smrti, le ne maram jih.
Ste bili tudi kot otrok taki, da ste se radi ukvarjali s tveganimi rečmi?
Ne, res ne, imel sem čisto običajno mladost, edino avto sem vozil pri štirinajstih, to je bilo precej tvegano, moja mama in oče nista vedela, da imam avto, kupil sem ga in se vozil naokrog z njim. Česa drugega pa nisem počel - še najbolj ekstremno je bilo deskanje na vodi, to sem poskusil enkrat in nikoli več. To je to.
Kateri pa je bil vaš prvi avto, pri štirinajstih?
Imel sem mini cooperja.
Ga pogrešate?
Bil sem navezan nanj, gotovo, pogrešam ga ne ravno, bi ga pa rad zdaj videl.
Kaj pa vozite zdaj? Kakšni avtomobili so vam všeč?
Več avtomobilov imam, verjetno nekih pet, ampak v bistvu nobenega od njih skoraj nikoli ne vozim. Imam dodga, audija, rangea, različno, težko rečem, kaj mi je všeč, ker vozim toliko različnih vozil in če potem v intervjujih povem, da mi je ta avto bolj všeč od onega, se ljudje razburijo.
Ste vozniški izpit opravili v prvo?
Sem, ja - v prvo. Imel sem eno ali dve učni uri in potem sem se pojavil na izpitu in ga naredil. Ampak to je bilo v časih pred teorijo. Ampak celo če bi moral opravljati test iz teorije, mislim, da bi ga brez težav zmogle - če sem se kaj naučil o sebi v tem šovu, sem se to, da se hitro učim. Mislim, da ima to opraviti s tem, da sem igralec, včasih namreč pridete na snemanje in vam rečejo: Torej, tole boš sestavljal in hkrati recitiral tale govor in ti si misliš - Kaj?! In se moraš pač hitro prilagoditi.
Če se vrneva k oddaji, kdaj je daleč predaleč oziroma kdaj ste se nazadnje res spravili do roba, fizično ali psihično?
Bistvo šova je, da ljudem pokažemo, da se lahko testirate na tak način. Sam sem po svoje večplastna oseba, tako da ves čas preskušam svoje meje, ne do ekstremov, ne do smrtne nevarnosti, ampak svojo mentalne zmožnosti, energijo. Moje delo, moj urnik, to je v bistvu največji preskus mojega življenja, sicer pa, če odštejem oddajo, v zadnjem času nisem ravno preskušal svojih meja.
Je bilo kdaj na snemanju kar, ob čemer se vas je polotilo nelagodje, vam je kdo od režiserjev rekel, naj storite kaj, česar v resnici niste hoteli?
Svoje kaskaderske trike v veliki meri opravljam sam, obožujem svoje avtomobilske vragolije, ampak me pa stisne ob zadevah na visokih stavbah. Nedavno sem snemal Lutherja in v nekem prizoru sem moral stati na robu visoke stavbe, to je bilo pa res strašljivo.
Če bi zdaj na vaša vrata potrkali producenti oddaje Top Gear, kaj bi jim rekli?
Ne, nisem voditelj, res nisem. Sem le igralec, ki ga veselijo drzne reči.
Kako pa je biti v središču teh govoric, da boste morda novi Bond?
Jaz jih preprosto ignoriram.
Pa imate svojega priljubljenega Bonda?
Res mi je bil všeč Kvantum sočutja. Preprosto dobra zgodba, odlična Danielova predstava. Dober je bil.
Kaj pa vas čaka v bližnji prihodnosti?
Zvezdne steze, negativec bom.
Ste bili oboževalec starih Zvezdnih stez?
Ne bi rekel, da sem bil največji oboževalec, sem jih pa velikokrat gledal.
Imate najljubšega poveljnika?
Verjetno Spock, ja, Spock je mož po mojem okusu.
Vi kaj pogrešate Lutherja? Jaz namreč ga!
Vrnil se bo, ne skrbite. Ravno sem posnel dve epizodi, tako da pride kmalu na spored. Luther je res super, je super serija, polna odličnih igralcev, režiserjev, res mi je pri srcu, čeprav mogoče ni tako zabavna ali drugačna od trekkanja po vesolju v vesoljski ladji, ampak zame je to prava zabava, jaz sem dramski igralec in Luther - to so moje korenine.
Prej ste omenili, da je serija Brez omejitev za vas velik izziv, kaj pa igralske vloge?
Vsaka vloga je izziv, že od vedno se rad na novo izumljam, recimo Stringer Bell je čisto drugačen od Lutherja ali od Mandele ali od Zvezdnih stez. Ne gre za isto vrsto izziva kot na primer letenje in izvajanje akrobacij, jasno, da je tisto hujše, ampak tudi to, da z istim telesom in istim obrazom na novo izumiš nek nov karakter, je ogromen izziv.
Še en izziv je verjetno biti glasbenik. Vi ste tudi DJ. Letos ste nastopali v Glastonburyju, kako je bilo, ste uživali?
Ja, imel sem se čudovito, vsi so bili zelo odzivni. Imel sem ogromno množico, nekje tri ali štiri tisoč ljudi in res je bila prijetna atmosfera. Vem, da je veliko ljudi prišlo zaradi radovednosti, ampak so ostali in uživali. Vrtim house, vrtim mnogo nove glasbe, tako da ponavadi nimam vnaprej pripravljenega seznama, ki bi se ga držal, ampak če bi moral nastopati kjer koli, potem lahko vedno računam na Michaela Jacksona, on vedno zažge, vedno.
Ste si ogledali še koga drugega na festivalu?
Sem, SBTRKT, Pharrella in Jamieja xx.
In kdo je bil najboljši?
Pharrell je res zažigal. Bomba.
Kaj mislite, je najbolj posebna stvar, ki se vam je v življenju zgodila, in je ne obžalujete?
Najbolj posebna ... Mislim, da je najbolj posebna stvar zame, to, da sem dobil otroke. To vsekakor dam na prvo mesto. Poleg tega pa še to, da sem se pri 18. letih odločil, da grem v New York (Idris je sicer Anglež, rojen v Londonu, op. p.). Nisem imel prav dosti denarja, nekaj sem ga prihranil in šel - stanoval sem v krščanskem domu za fante, prvič sem šel iz svoje države, bil sem sam, bil sem tako rečeno v največjem mestu na svetu in to je absolutno spremenilo moje življenje.
