Jure Košir: Stenmark – plesni zvezdnik

Z nekdanjim vrhunskim smučarjem smo klepetali pred svetovnim prvenstvom, ki se začne 5. februarja. Spregovoril je o spominih, napovedih in oboževalkah, ki niso več tako mlade.

Objavljeno
01. februar 2019 08.00
Posodobljeno
01. februar 2019 10.53
Jure Košir
Teja Roglič
Teja Roglič
Na intervju prikolesari in reče: »Zadnje čase se vse leto vozim s kolesom, zime pač žal niso več tako bele kot nekoč.« In seveda tudi potem beseda teče o snegu, z nekdanjim vrhunskim smučarjem namreč klepetamo o prihajajočem svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju.​


Mnogi pravijo, da so bile olimpijske igre v Lillehammerju najboljše v zgodovini, tokrat bodo smučarji tekmovali v Åreju. Je pravilo, da je v skandinavskih državah bolj prijetno kot drugod?


Predvsem so se spremenili časi, drastične spremembe so se zgodile po napadu na dvojčka v ZDA, naslednje olimpijske igre so bile povsem sterilne, nismo imeli stika z gledalci in mestom, bivali smo v zastraženi olimpijski vasi. Igre v Lillehammerju so bile zadnje romantične, bili smo v stiku z gledalci in domačini, kulisa je bila idilična, olimpijska vas majhna in ljubka, športniki smo bili na kupu. Bil sem na štirih olimpijskih igrah in te so bile gotovo najlepše, ne le zato, ker sem tam dosegel svoj najboljši rezultat.


Omenili ste druženje med športniki, menite, da je še tako, kot je bilo takrat?


Svetovno prvenstvo je manjši dogodek kot olimpijske igre, vsi so nastanjeni na enem mestu in to se gotovo čuti. Je pa tako, da včasih ni bilo telefonov in računalnikov, čas smo preživljali skupaj, zdaj pa verjetno vsak v svoji sobi uporablja naprave in se zapre v svoj svet. Najboljši tekmovalci imajo tudi svoje zaprte ekipe in bivajo drugje.


To so intenzivni trenutki, ki jih v običajnem življenju ni. So trenutki, ki so lepši ali pa bolj ganljivi, a takšne intenzivnosti ni nikjer drugje.


Zime so vse manj bele, ljudje ne morejo več smučati na vsakem griču, enodnevni smučarski izleti so precej dragi. Je zato danes manj mladih nadarjenih smučarjev?


Ukvarjam se s tem, da nove generacije naučimo smučati, in se s tem ne strinjam. Če se odločimo, da bomo naučili otroka smučati, lahko to naredimo z nizkimi stroški, lahko mu kupimo rabljeno opremo in najdemo zasnežen hrib, tudi mi smo »štamfali« na vzpetine. Večja težava je, da so sodobni časi spravili starše v položaj, v katerem težko z otrokom preživijo ves dan. Nekoč so starši hodili iz službe ob dveh ali treh, danes ni več tako. V Sloveniji imamo prikupna smučišča, na katerih se da kakovostno smučati, je pa zdaj tudi veliko drugih možnosti, zato morda smučanje ni prva izbira. Jaz sodelujem pri projektu Šolar na smuči, otrokom, ki še niso smučali, omočimo brezplačen dan na snegu. Akcija traja že pet let in več kot deset tisoč smo jih že peljali na smučanje. Slovenci moramo ohranjati to tradicijo, ki je dolga in bogata, smučanje, tako alpsko kot nordijsko, mora biti bolj promovirano, kot je.


A Slovenci ga še vedno radi gledamo, tudi ko ni vrhunskih rezultatov. Na primer veslanje množično gledamo šele, ko kaže, da bo kdo od naših osvojil olimpijsko medaljo …


Gledanost je menda res dobra, je pa to gotovo povezano z dobrimi rezultati. Če bi bila na sporedu vsaka tekma Dallas Mavericksov, bi bila gledanost zanesljivo tudi dobra, tudi če bi jih predvajali sredi noči. Smučanje je televizijsko zanimiv šport, zlasti klasične tekme, prav tako je zasidrano v narodno zavest.


Vi gledate vse tekme?


Zamudim kako, a si jo potem pogledam na zamik ali pogledam vsaj vrhunce.


Ste eden od tistih gledalcev, ki si v tem primeru zatiska oči in ušesa, da ne bi izvedel rezultata?


Kdaj sem tudi tak, a smučanje gledam še najbolj mirno, čeprav me kdaj stisne, ko gledam prenose hitrih disciplin. Pri drugih športih me večkrat odnese, na primer pri moštvenih športih z žogo.


Gotovo so vas kdaj vabili, da bi bili strokovni komentator?


To se ni dogajalo. Enkrat so me povabili na Eurosport, vendar do sodelovanja še ni prišlo. A nikoli ne reci nikoli.


Veliko se govori o tem, da imajo najboljši tekmovalci mnogo boljšo opremo. Je vsak vijak v opremi Marcela Hirscherja res boljši od vijakov v opremi drugih?


Na svetu je pet najboljših proizvajalcev smučarske opreme, komu od njih se posreči preboj in v določeni sezoni napreduje. Hirscher ima gotovo na voljo najboljši material, vse je podrejeno njemu, razvoj smuči gre tako, kot on želi, a gotovo to ni edini ključ do njegovega uspeha. To je le en košček v mozaiku njegovega gladiatorskega smučanja.

image
Jure Košir


Po koncu kariere se vsak profesionalni športnik znajde na začetku, tistim vrhunskim verjetno ni treba skrbeti, a tu jih je še kup, ki so športu posvetili dvajset let, potem pa ne vedo, kako naprej. Kako vi to vidite?


Zgodbe so različne, odvisno je, kaj si kdo želi početi. Športnik se mora zavedati, da bo prišel konec kariere, in razmisliti, kaj ga bo vsaj približno tako veselilo kot šport. To ni lahko, zlasti če nekaj počneš dvajset let. Mene navdušuje zgodba alpskega smučarja, ki je v mojih časih celo zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala, to je Paul Accola. Že takrat je vozil delovne stroje, mi smo se temu smejali in govorili: Accola gre spet na bager (nasmeh). A on je po koncu smučanja iz tega ustvaril izjemno uspešno kariero, bil je na primer odgovoren za konstrukcijo smukaške proge na olimpijskih igrah v Sočiju.


Ste vi še kdaj po koncu kariere občutili kaj podobnega občutkom, ko ste drveli po progi ali okoli vratu dobili medaljo?


Ne, to ni mogoče. To so intenzivni trenutki, ki jih v običajnem življenju ni. So trenutki, ki so lepši ali pa bolj ganljivi, a takšne intenzivnosti ni nikjer drugje. Tu je razlika med profesionalnimi in rekreativnimi športniki; profesionalni ne iščejo več tekmovalnih izzivov, ker vedo, da jih ne bodo nikoli več našli. Zanimivi so rekreativni športniki, ki doživijo kak takšen trenutek in potem začnejo življenje graditi okoli tega. Nikogar nočem žaliti, odlično je, da se ljudje ukvarjajo s športom, a v zrelih letih ekstremno tekmovanje ni več smiselno.


Koliko dni na leto zdaj vi preživite na snegu?

Kar veliko, od 35 do 40, kdaj so v ospredju obveznosti in ne smučam intenzivno, pogosto pa se zgodi tudi to.


Ko v sklopu akcije vozimo četrtošolce na smučanje, kak športni pedagog pokaže name in otroke vpraša, ali poznajo tega strica, oni pa rečejo, da ne. Kako bi vendar me, ko pa so se rodili pet let za tem, ko sem jaz nehal smučati.


Bi si upali napovedati najboljšo uvrstitev naših smučarjev na prihajajočem prvenstvu?


Eden od mojih trenerjev je imel formulo, po kateri vzameš stran dva najboljša in dva najslabša rezultata, potem iz preostalih izračunaš povprečje. A na svetovnih prvenstvih je več presenečenj, upam, da bo tokrat katero od njih iz našega tabora. Na podlagi letošnjih rezultatov bi izpostavil Ilko Štuhec kot eno od favoritinj v hitrih disciplinah in Žana Kranjca v veleslalomu. Fant je zmagal na verjetno najtežji veleslalomski preizkušnji, smuča odlično, vidim, da ga tuja konkurenca občuduje. Žal mu le konfiguracija proge v Åreju ni pisana na kožo, ker ima rad zahtevnejše proge. A svetovno prvenstvo je priložnost, da zasiješ, s tem motom v glavi naj gredo na start naši športniki.


Ko sva govorila pred približno štirimi leti, ste dejali, da do vas pridejo mladenke in rečejo, da so bile njihove mame vaše velike oboževalke. Se dogaja še kaj podobnega?


To se dogaja vse bolj pogosto in tudi mladenke niso več tako mlade (smeh). S tem nimam težav, čas gre pač hitro. Ko v sklopu prej omenjene akcije vozimo četrtošolce na smučanje, kak športni pedagog pokaže name in otroke vpraša, ali poznajo tega strica, oni pa rečejo, da ne. Kako bi vendar me, ko pa so se rodili pet let za tem, ko sem jaz nehal smučati. Odlično šalo na to temo je povedal tudi Ingemar Stenmark, on je najuspešnejši smučar vseh časov, a nove generacije na Švedskem ga ne poznajo. Je pa nedavno tekmoval v šovu Zvezde plešejo in tam tudi zmagal, ker je motorično izjemno sposoben, zato ga zdaj otroci na Švedskem na cesti cukajo za rokav, ker je zmagal v tem šovu (smeh).


Lahko vas kdaj pričakujemo v šovu Zvezde plešejo?


Nikoli ne reci nikoli (smeh).


image
Tomaž Hudomalj, Urban Laurenčič, komentatorja na TVS

Kaj pripravlja TVS?
Poleg ženskega smuka in moškega veleslaloma, kjer si obetamo največ, bo TVS prenašala tudi vseh drugih devet tekem, in sicer moški smuk, moški in ženski superveleslalom, kombinacijo, slalom, ženski veleslalom in ekipno tekmo. Reporterja bosta Urban Laurenčič za moške tekme in Tomaž Hudomalj za ženske, obema pa se bo kot strokovni reporter pridružil Matjaž Vrhovnik. Pred vsakim startom bodo predvajali tudi 15-minutni studio, ki ga bo vodila Polona Bertoncelj.