Kaj bomo letos gledali in kaj snemali

Ni skrivnost, da je na evropski ravni Slovenija v zadnjih letih dosegla drugo največjo negativno rast, torej padec državne­ podpore filmskemu in avdiovizualnemu področju. Prvo mesto na tej lestvici, ki jo je objavil Evropski avdiovizualni observatorij, pripada Cipru. Po višini sredstev, ki jih namenjamo filmu, smo na prostoru bivše države zdrsnili celo na predzadnje ­mesto. Za nami naj bi bilo le še Kosovo.

To so znana dejstva, ki jih ušesa razdeljevalcev sredstev za slovensko filmsko produkcijo ne slišijo. Kljub temu ali celo prav zaradi tega pa v zadnjih letih Slovenski filmski center, ki ima od lani novo direktorico, Natašo Bučar, s sredstvi, ki za produkcijo komaj zlezejo čez dva milijona evrov letno, sofinancira tri do štiri igrane celovečerce, en do dva prvenca, tri do štiri dokumentarne in pet do sedem kratkih filmov.

Povprečna sofinanciranost filma je zelo majhna. Slovenija ima tako enega najnižjih povprečnih proračunov za celovečerni igrani film, ki je v zadnjih letih po besedah Nataše Bučar znašal šeststo tisoč evrov. Če pogledamo letošnje sofinanciranje na področju igranega celovečernega filma, je to povprečje skoraj za dvesto tisoč nižje in se suče od 430.000 do 450.000 evrov na projekt. To pomeni, da se produkcijsko zahtevnejših celovečernih filmov pri nas sploh ne moremo več lotiti.

Pred distribucijo

Letos bo premierno predvajanih kar sedem celovečernih filmov. Košarkar naj bo režiserja Borisa Petkoviča (Gustav film), ki je bil posnet po istoimenski mladinski literarni uspešnici Primoža ­Suhodolčana. Med najbolj pričakovanimi filmi je gotovo Ivan (Staragara) Janeza Burgerja z Marušo Majer, Matjažem Tribušonom, Natašo Barbaro Gračner in Brankom Šturbejem v glavni vlogi ter z »zgodbo o prebujanju prave osebnosti ženske v svetu, ukrojenem za moške«.

Po komediji Šiška Deluxe je po dveh letih že tu Jan Cvitkovič s ­filmom Družinica (Perfo ­Production). To je zgodba o paru z dvema otrokoma, ki ostane brez službe, kar temeljno zareže v njun odnos. Svoj četrti celovečerni igrani film bo predstavil Marko Naberšnik, režiser uspešnice Petelinji zajtrk. Film Slovenija, Avstralija in jutri ves svet (Perfo Production) z Juretom Ivanušičem, Minco Lorenci, Aljošo Ternovškom, Milado Kalezić in ­Vladom Novakom je »socialna drama s komičnimi elementi«, postavljena v sodobni Maribor.

Težko pričakovan je tudi film Hanne Slak Rudar (Nukleus film), posnet po resnični zgodbi odkritja Hude jame. »Film skozi oči priseljenca odkriva temno plat slovenske zgodovine in v rudarjevi preprosti in topli človečnosti išče rešitev za kompleksne razkole med ljudmi.«

Drugi igrani celovečerec Mihe Knifica Vztrajanje (Nukleus film) je »filmski kolaž raznolikih intimnih življenjskih zgodb«. V glavnih vlogah nastopajo Štefka Drolc, Brane Grubar in Katarina Čas. Svoj drugi igrani celovečerec bo predstavil tudi Boštjan Slatenšek. Zgodba filma Privid (FilRouge) se odvija v današnji Prištini, kjer »Slovenec Marko na lastni koži občuti, kako se konservativna družba težko sooči s seksualno drugačnostjo in duševno boleznijo«.

Prve klape

Letos bodo začeli snemati štirje režiserji, katerih igrani celovečerni filmi so bili sprejeti na lanskem razpisu. Sonja Prosenc bo po prvencu Drevo (2013) posnela film Zgodovina ljubezni (Mono O), ki nastaja kot prva koprodukcija med Slovenijo, Norveško in Italijo, z avtorji in igralci iz vseh treh držav. Glavni vlogi bosta odigrala mlada slovenska igralka Doroteja Nadrah in norveški igralec Kristoffer Joner, v zgodbi pa sledimo sedemnajstletni Ivi, ki začne po izgubi mame raziskovati njeno preteklost in naleti na svet, ki ga ni pričakovala.

Darko Štante bo debitiral s filmom Posledice (Filmsko društvo Temporama) o najstniku, ki zaradi težavnega obnašanja pristane v vzgojnem zavodu, kjer se njegove težave šele zares začno in od njega zahtevajo, da prevzame odgovornost za svoje odločitve in dejanja. Svoj igrani celovečerni prvenec bo posnela še Urška Menart. Ne bo več luzerka (Vertigo) je film o skoraj ­tridesetletni brezposelni Špeli, ki se zatakne na kavču svojih razočaranih staršev, in zdi se, da se bo njena adolescenca samo še ­nadaljevala.

Jaz sem Frenk (Vertigo) je po petih letih novi igrani celovečerec Metoda Pevca, z Janezom Škofom v glavni vlogi, v katerem se zaradi milijona evrov nepojasnjenega izvora svojega pokojnega očeta ­ne­usmiljeno spreta brata.

Sprejeti v sofinanciranje

V skupni vrednosti 1.745.000 evrov je center podprl produkcijo štirih novih igranih celovečercev, ki jih bodo začeli snemati prihodnje leto. To so »intenzivna družinska drama« Polsestra Damjana Kozoleta (450.000 evrov), mladinska komična drama o odraščanju Ne pozabi­ dihati Martina Turka (430.000 evrov), film ceste in komedija preobratov Orkester Matevža Luzarja (435.000) in podeželski politični triler Vsi proti vsem Andreja Košaka (430.000 evrov).

Kratkim filmom je center namenil 145.000 evrov, prejeli pa jih bodo Olmo Omerzu za družinsko farso Soba ob jezeru (50.000 evrov), Mitja Ličen za poletno ljubezensko dramo Raj (45.000 evrov), Barbara Zemljič za vpogled v »moško« ljubezensko čustvovanje skozi oči otroka En jajček (40.000) in Slobodan Maksimović za komično anekdoto Tako malo je treba (10.000 evrov).

Štirje celovečerni dokumentarni projekti bodo skupaj prejeli 182.000 evrov. To so dokumentarec o Vladu Kreslinu Vlado Mirana Zupaniča (80.000 evrov), prikaz generacije vojaških nabornikov v bivši JLA, ki je bila ujeta v okoliščine razpada nekdanje države, Septembrska klasa Igorja Šterka (26.000), portret telesne čuvajke vodje camorrističnega klana Perelli Nikita Siniše Gačiša (50.000 evrov) in dokumentarni projekt o preostalih prebivalcih otoka Biševo iOtok Mateta Dolenca in režiserja Mihe Čelarja (26.000 evrov). V sofinanciranje je sprejet tudi debitantski celovečerni dokumentarni projekt Krvno maščevanje o tradiciji krvnega maščevanja v Albaniji scenaristke in režiserke Marije Zidar (100.000 evrov). Center bo podprl še en kratki dokumentarni film, »duhovito predstavitev človeškega življenja od rojstva do smrti, vendar brez človeka«, Rojen za umret Matjaža Žbontarja (38.000 evrov).

Letošnji program filmskega centra, ki se nanaša na produkcijo filmov, sklepa podpora petim kratkim animiranim filmom v skupni vrednosti 70.000 evrov. To so tri nove epizode o Koyii avtorja Kolje Saksida (6000 evrov), nova epi­zoda serije za najmanjše Princ Ki Ki Do Grega Mastnaka (29.000 evrov) in posodobljena preslikava Levstikovega Martina Krpana v stripov­sko naracijo Nejca Sajeta (23.000 evrov).