Lady Gaga: pet zvezdic
Med glavnimi favoriti za zlatega leva v Benetkah so filmi z zgodovinsko tematiko.
Odpri galerijo
Igralka in pevka Lady Gaga ter igralec in režiser Bradley Cooper na rdeči preprogi v Benetkah pred premiero hvaljenega filma Zvezda je rojena. FOTO: AP/Invision/Joel C Ryan
Štiri dni pred koncem beneškega filmskega festivala je že mogoče govoriti o favoritih za zlatega leva. To sta predvsem Alfonso Cuarón z Romo in Mike Leigh s Peterloojem. Cuarónov in Leighov film se ukvarjata z zgodovinskima temama – kriznimi časi v Ciudadu de Méxicu v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in masakrom med demonstracijami v Manchestru v začetku 19. stoletja.
Alfonso Cuarón se vrača v čas svojega otroštva v Ciudadu de Méxicu, v stanovanjsko sosesko Roma, ki jo naseljuje mehiški srednji razred, kateremu je pripadala tudi njegova družina. Ta nežni družinski črno-beli film so toplo sprejeli tako kritiki kot občinstvo. Govor je o predstavnikih družbenih razredov, ki živijo v slogi. Enega predstavlja žena dobro situiranega zdravnika, drugega njena revna služkinja. Avtor je posvetil film svoji varuški, ki je bila v njihovem domu obenem hišna pomočnica, ena izmed tistih, ki so se predano posvečale gospodinjskim opravilom in imele rade vse družinske člane ter delile z njimi vesele in žalostne trenutke.
Delno avtobiografsko delo je intimna pripoved o družinskem razdoru, obenem pa avtor prikazuje hierarhično družbeno resničnost in burna sedemdeseta leta v Mehiki. Tako kot družina s štirimi otroki je tudi država takrat doživela radikalne spremembe. Študentske demonstracije, na katerih so se zavzemali za demokratične spremembe, so bile krvavo zadušene. To je do zdaj najbolj intimen film tega vsestranskega režiserja, ki je kos tako visokoproračunskim holivudskim franšizam, kot je Harry Potter, epski Gravitaciji kot liričnim filmom. Film je produciral Netflix, zato ga ne bo mogoče gledati v kinodvoranah.
Leighov Peterloo govori o dogodku leta 1819 v Manchestru, kjer se je mirno zborovanje revnih delavcev tekstilne tovarne za več pravic in boljše razmere spremenilo v masaker, ko je po nepotrebnem posredovala vojska. Film je bil scenografsko, kostumografsko in produkcijsko zelo zahteven, s številnimi igralci in statisti. Mike Leigh je v filmu rekonstruiral vsako podrobnost iz življenja brezpravnega delavskega razreda in samega krvavega masakra.
Grk Yorgos Lanthimos, ki živi v Veliki Britaniji, je posnel hvaljeni zgodovinski film Favorit. Dogaja se v 18. stoletju, v času angleško-francoske vojne, pripoveduje pa o dvorni dami Lady Sarah (Rachel Weisz) in ambiciozni služkinji (Emma Stone), ki tekmujeta za naklonjenost kraljice Ane (Olivia Colman), zadnje vladarice iz debla Stuartovih. Čeprav je prva v na videz boljšem položaju, ker zadovoljuje kraljičine lezbične strasti in rešuje njene politične probleme, ima druga v rokah vohunski adut.
Največje presenečenje letošnje Mostre je Lady Gaga, junakinja najnovejše verzije filma Zvezda je rojena (A Star Is Born), v kateri je Bradley Cooper njen igralski partner, prvič pa se je preizkusil tudi kot režiser. To je prva glavna filmska vloga pop zvezdnice, Bradley Cooper pa ni samo prvič režiral, ampak je tudi prvič pel pred občinstvom.
Zgodba, po kateri so zdaj že četrtič posneli film, je znana. Uveljavljeni glasbenik v zatonu pomaga mladenki uspeti v glasbeni industriji, vmes se med njima razvija ljubezen. V verziji iz leta 1954 igrata Judy Garland in James Mason, iz leta 1976 pa Barbra Streisand in Kris Kristofferson. V Cooperjevi verziji je on roker Jackson Maine, ki se z ginom in tabletami bori proti demonom ter zaljublja v Ally (Lady Gaga), natakarico, ki sanja, da bo postala kantavtorica, vendar so ji rekli, da zaradi videza ne more uspeti.
Prve kritike so več kot pozitivne. Variety je film označil za osupljiv in dodal: »Reči, da je to dobro režijsko delo, bi pomenilo zmanjševanje Bradleyjevega dosežka.« Guardian je dal filmu največ zvezdic, pet, in ga opisal kot »sila gledljiv v tej zelo zabavni verziji, nabiti s kristali čiste melodrame«. Lady Gaga je »senzacionalno dobra, njena sposobnost, da je deloma navaden človek in deloma znana osebnost z drugega planeta, je ves čas na najvišji ravni«. Bradley Cooper in Lady Gaga sta se precej odmaknila od osnovnega gradiva ter naredila tako scenaristično kot glasbeno svež film. Lady Gaga je skomponirala izvirne songe posebej za ta film, ki so ga prikazali v glavnem programu, vendar zunaj tekmovalne konkurence.
Tudi Prvi človek (First Man), ki je odprl festival, ne tekmuje za zlatega leva. V filmu Damiena Chazella Ryan Gosling igra legendarnega astronavta Neila Armstronga. Chazelle, ki že ima oskarje za Ritem norosti in Deželo La La, se bo zelo verjetno tudi s Prvim človekom znašel med nominiranci. Film prikazuje pomembno obdobje v ameriškem vesoljskem programu od leta 1961 do 1969, in to z zornega kota Neila Armstronga, ki je svoje spomine pripovedoval piscu Jamesu Hansnu. Film ponuja tudi intimen pogled v zasebno življenje astronavta, v njegovo družinsko okolje in njegove značajske lastnosti.
Precejšnjo pozornost sta na festivalu vzbudila režiser Emir Kusturica in protagonist njegovega celovečernega dokumentarnega filma, nekdanji urugvajski predsednik José Pepe Mujica. Film El Pepe, una vida suprema je Kusturica snemal dve leti in naredil temeljit portret »najbolj revnega predsednika na svetu«, kakor so ga imenovali mediji, ki je večino predsedniške plače dal revežem. To je oda človeku, ki je mlajša leta preživel kot politični zapornik, gverilec in ki mu je uspelo uresničiti svoje politične in človeške sanje. Celo med letoma 2010 in 2015, ko je bil predsednik, ni zapustil svoje kmetije in se ni preselil v predsedniško palačo.
Mujico je na premieri v Benetkah občinstvo pozdravilo kot zvezdnika, sam pa je dejal: »Nisem zvezdnik. To ni moj svet. Ne vem, ali je boljši ali slabši, vsekakor je drugačen,« je dejal.
Kusturica, dvakratni dobitnik zlate palme na festivalu v Cannesu, je ob predstavitvi filma v Benetkah za Reuters povedal, da je Mujica edini predsednik na svetu, od katerega se je s solzami v očeh prišlo poslovit 150.000 ljudi, ko je zapuščal predsedniški položaj.
Alfonso Cuarón se vrača v čas svojega otroštva v Ciudadu de Méxicu, v stanovanjsko sosesko Roma, ki jo naseljuje mehiški srednji razred, kateremu je pripadala tudi njegova družina. Ta nežni družinski črno-beli film so toplo sprejeli tako kritiki kot občinstvo. Govor je o predstavnikih družbenih razredov, ki živijo v slogi. Enega predstavlja žena dobro situiranega zdravnika, drugega njena revna služkinja. Avtor je posvetil film svoji varuški, ki je bila v njihovem domu obenem hišna pomočnica, ena izmed tistih, ki so se predano posvečale gospodinjskim opravilom in imele rade vse družinske člane ter delile z njimi vesele in žalostne trenutke.
Alfonso Cuarón se s črno-belim filmom Roma vrača v čas svojega otroštva v Ciudadu de Méxicu. FOTO: Promocijsko gradivo
Delno avtobiografsko delo je intimna pripoved o družinskem razdoru, obenem pa avtor prikazuje hierarhično družbeno resničnost in burna sedemdeseta leta v Mehiki. Tako kot družina s štirimi otroki je tudi država takrat doživela radikalne spremembe. Študentske demonstracije, na katerih so se zavzemali za demokratične spremembe, so bile krvavo zadušene. To je do zdaj najbolj intimen film tega vsestranskega režiserja, ki je kos tako visokoproračunskim holivudskim franšizam, kot je Harry Potter, epski Gravitaciji kot liričnim filmom. Film je produciral Netflix, zato ga ne bo mogoče gledati v kinodvoranah.
O Veliki Britaniji nekoč
Leighov Peterloo govori o dogodku leta 1819 v Manchestru, kjer se je mirno zborovanje revnih delavcev tekstilne tovarne za več pravic in boljše razmere spremenilo v masaker, ko je po nepotrebnem posredovala vojska. Film je bil scenografsko, kostumografsko in produkcijsko zelo zahteven, s številnimi igralci in statisti. Mike Leigh je v filmu rekonstruiral vsako podrobnost iz življenja brezpravnega delavskega razreda in samega krvavega masakra.
Peterloo Mika Leigha govori o dogodku leta 1819 v Manchestru, kjer se je mirno zborovanje revnih delavcev tekstilne tovarne za več pravic in boljše razmere spremenilo v masaker. FOTO: Promocijsko gradivo
Grk Yorgos Lanthimos, ki živi v Veliki Britaniji, je posnel hvaljeni zgodovinski film Favorit. Dogaja se v 18. stoletju, v času angleško-francoske vojne, pripoveduje pa o dvorni dami Lady Sarah (Rachel Weisz) in ambiciozni služkinji (Emma Stone), ki tekmujeta za naklonjenost kraljice Ane (Olivia Colman), zadnje vladarice iz debla Stuartovih. Čeprav je prva v na videz boljšem položaju, ker zadovoljuje kraljičine lezbične strasti in rešuje njene politične probleme, ima druga v rokah vohunski adut.
Bradley Cooper presenetil kot režiser
Največje presenečenje letošnje Mostre je Lady Gaga, junakinja najnovejše verzije filma Zvezda je rojena (A Star Is Born), v kateri je Bradley Cooper njen igralski partner, prvič pa se je preizkusil tudi kot režiser. To je prva glavna filmska vloga pop zvezdnice, Bradley Cooper pa ni samo prvič režiral, ampak je tudi prvič pel pred občinstvom.
Zgodba, po kateri so zdaj že četrtič posneli film, je znana. Uveljavljeni glasbenik v zatonu pomaga mladenki uspeti v glasbeni industriji, vmes se med njima razvija ljubezen. V verziji iz leta 1954 igrata Judy Garland in James Mason, iz leta 1976 pa Barbra Streisand in Kris Kristofferson. V Cooperjevi verziji je on roker Jackson Maine, ki se z ginom in tabletami bori proti demonom ter zaljublja v Ally (Lady Gaga), natakarico, ki sanja, da bo postala kantavtorica, vendar so ji rekli, da zaradi videza ne more uspeti.
Prve kritike so več kot pozitivne. Variety je film označil za osupljiv in dodal: »Reči, da je to dobro režijsko delo, bi pomenilo zmanjševanje Bradleyjevega dosežka.« Guardian je dal filmu največ zvezdic, pet, in ga opisal kot »sila gledljiv v tej zelo zabavni verziji, nabiti s kristali čiste melodrame«. Lady Gaga je »senzacionalno dobra, njena sposobnost, da je deloma navaden človek in deloma znana osebnost z drugega planeta, je ves čas na najvišji ravni«. Bradley Cooper in Lady Gaga sta se precej odmaknila od osnovnega gradiva ter naredila tako scenaristično kot glasbeno svež film. Lady Gaga je skomponirala izvirne songe posebej za ta film, ki so ga prikazali v glavnem programu, vendar zunaj tekmovalne konkurence.
Tudi Prvi človek (First Man), ki je odprl festival, ne tekmuje za zlatega leva. V filmu Damiena Chazella Ryan Gosling igra legendarnega astronavta Neila Armstronga. Chazelle, ki že ima oskarje za Ritem norosti in Deželo La La, se bo zelo verjetno tudi s Prvim človekom znašel med nominiranci. Film prikazuje pomembno obdobje v ameriškem vesoljskem programu od leta 1961 do 1969, in to z zornega kota Neila Armstronga, ki je svoje spomine pripovedoval piscu Jamesu Hansnu. Film ponuja tudi intimen pogled v zasebno življenje astronavta, v njegovo družinsko okolje in njegove značajske lastnosti.
Kusturica in nekdanji predsednik
Precejšnjo pozornost sta na festivalu vzbudila režiser Emir Kusturica in protagonist njegovega celovečernega dokumentarnega filma, nekdanji urugvajski predsednik José Pepe Mujica. Film El Pepe, una vida suprema je Kusturica snemal dve leti in naredil temeljit portret »najbolj revnega predsednika na svetu«, kakor so ga imenovali mediji, ki je večino predsedniške plače dal revežem. To je oda človeku, ki je mlajša leta preživel kot politični zapornik, gverilec in ki mu je uspelo uresničiti svoje politične in človeške sanje. Celo med letoma 2010 in 2015, ko je bil predsednik, ni zapustil svoje kmetije in se ni preselil v predsedniško palačo.
Mujico je na premieri v Benetkah občinstvo pozdravilo kot zvezdnika, sam pa je dejal: »Nisem zvezdnik. To ni moj svet. Ne vem, ali je boljši ali slabši, vsekakor je drugačen,« je dejal.
Kusturica, dvakratni dobitnik zlate palme na festivalu v Cannesu, je ob predstavitvi filma v Benetkah za Reuters povedal, da je Mujica edini predsednik na svetu, od katerega se je s solzami v očeh prišlo poslovit 150.000 ljudi, ko je zapuščal predsedniški položaj.
