Ljubljana preplavljena s pestro izbiro kratkometražcev

Četrta edicija mednarodnega festivala kratkega filma je odprla svoja vrata.
Fotografija: Kratkometražni filmi veljajo za eno najsvobodnejših in najdrznejših oblik filmskega ustvarjanja. FOTO: Asiana Jurca Avci
Odpri galerijo
Kratkometražni filmi veljajo za eno najsvobodnejših in najdrznejših oblik filmskega ustvarjanja. FOTO: Asiana Jurca Avci

V organizaciji Društva za uveljavljanje kratkega filma Kraken se je v ponedeljek začel že četrti mednarodni festival kratkega filma (FeKK). Na osrednjem delu festivala bo prikazanih 129 kratkih filmov iz 33 različnih držav, prihaja 27 tujih gostov, pripravljen pa je tudi pester spremljevalni program, ki slavi inovativnost kratke filmske forme.

»Digitalna revolucija je v zadnjih desetih letih tudi pri nas najmanj podeseterila produkcijo kratkometražcev, kar pomeni, da se je strmo povišala kakovost neodvisnih filmov. Takšna produkcija si zagotovo zasluži prostor, ki pa takrat še ni obstajal,« je pojasnil Matevž Jerman, programski direktor festivala, in dodal: »Obenem so kratkometražci ena najbolj svobodnih in drznih oblik filmskega ustvarjanja, saj niso podvrženi pritisku trga in komercialne distribucije. Zaradi tega so iz trga večinoma izločeni, kratke filme pa posledično zelo poredko vidimo v kinih ali na televiziji in tu nastopi FeKK.«

Z letošnjim letom so organizatorji festivala na razpisu Slovenskega filmskega centra pridobili triletno finančno podporo, zato so v produkcijskem smislu lahko naredili velik korak naprej. »V primerjavi s prejšnjimi leti, ko je festival nastajal s simboličnim proračunom enoletnega razpisa in ob izdatni pomoči institucij, kot sta Slovenska kinoteka ali Kinodvor, nam letošnji preskok prvič omogoča nekoliko stabilnejšo in dolgoročno razvojno festivalsko strategijo,« razlaga Jerman, ki kot enega izmed nadaljnjih ciljev festivala navaja širše mednarodno povezovanje, ki bi slovenskemu filmu omogočalo večjo prepoznavnost in prinašalo možnosti za številčnejše koprodukcije.

Gledalci med lanskoletno projekcijo filmov v Slovenski kinoteki. FOTO: Asiana Jurca Avci
Gledalci med lanskoletno projekcijo filmov v Slovenski kinoteki. FOTO: Asiana Jurca Avci


Aktivizem in retrospektiva tajvanskega poeta


Na različnih prizoriščih po Ljubljani si obiskovalci lahko ogledate izbor svežih filmov v domači produkciji in kratkometražce tujih avtorjev. Program je razdeljen na dva tekmovalna segmenta, v okviru katerih strokovna tričlanska žirija izbere zmagovalca festivala. Poleg najboljših evropskih kratkometražcev, ki so se lani potegovali za Evropske filmske nagrade, so letos pripravili raznovrsten program aktivističnih filmov v znamenju pomladi leta 1968. V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom ter Obzorniško fronto, ustvarjalnim kolektivom s področja teorije in umetnosti, se bodo poklonili 50. obletnici protestnega vrhunca študentskega gibanja in na ogled postavili filme o takratnem družbenem aktivizmu na naših tleh.

Tajvanski režiser Tsai Ming-liang na ob prejemu nagrade za najboljšega režiserja na prestižni podelitvi nagrad zlati konj. FOTO: Patrick Lin/Reuters
Tajvanski režiser Tsai Ming-liang na ob prejemu nagrade za najboljšega režiserja na prestižni podelitvi nagrad zlati konj. FOTO: Patrick Lin/Reuters


V retrospektivno obarvanem segmentu so na sporedu tudi kratki filmi tajvanskega eksperimentalnega režiserja Tsaia Ming-lianga, čigar ime se nenehno pojavlja na programskih sekcijah največjih mednarodnih festivalov. S tem želijo organizatorji festivala gledalce opomniti, da so tudi največji avtorji začeli s kratko formo filma.

Glede na pestrost filmskega programa lahko vsak najde kaj zase, eno izmed festivalskih vodil mlade ekipe pa je tudi dostopnost filmskih vsebin, zato vztrajajo pri tem, da je velika večina projekcij brezplačna in da so dogodki umeščeni v javne prostore. »V smislu inkluzivnosti je letošnja novost tudi projekcija, opremljena z avdiodeskripcijo za slepe in podnapisi na gluhe, ki smo jo pripravili skupaj s Kinom Šiška,« razlaga Jerman.

Letos so pripravili raznovrsten program aktivističnih filmov v znamenju pomladi leta 1968. FOTO: Dokumentacija Dela
Letos so pripravili raznovrsten program aktivističnih filmov v znamenju pomladi leta 1968. FOTO: Dokumentacija Dela


Virtualno-resničnostna filmska izkušnja


Letos bodo prvič predvajani tudi filmi, ki se zatekajo k multifunkcionalni rabi virtualne resničnosti (VR). Ta gledalcem omogoča interaktivno gledanje, saj film doživljajo skozi oči glavnih akterjev. V mali dvorani Kinodvora si bo tako mogoče ogledati nekaj skrbno izbranih 360-stopinjskih kratkometražcev z vsega sveta. Programski direktor festivala pa pojasnjuje, da gre za enega prvih poskusov kuriranega VR-kina pri nas. Izkušnjo bodo dopolnili z okroglo mizo o produkciji in ustvarjanju virtualnih svetov, na kateri bodo sodelovali strokovnjaki za tovrstno filmsko produkcijo.

Poleg obsežnega filmskega programa so organizatorji festivala za filmsko stroko in širšo zainteresirano javnost pripravili tudi strokovni program, kjer se lahko dodatno poglobite v poznavanje kulture filmov kratke forme. Med drugim bo potekala okrogla miza o relaciji med filmsko kritiko in festivalskim kuriranjem ter omizje na temo distribucije kratkih filmov.



»Za tiste, ki se z mednarodno kratkometražno produkcijo srečujejo prvič, bo program EFA: Short matters! zadetek v polno. Obljubljamo tudi, da bo petkova projekcija presenečenja zelo zabavna,« je za konec povedal Matevž Jerman. Filme bodo do sobote predvajali na letnem kinu muzejske ploščadi Metelkova, v Slovenski kinoteki, Kinodvoru, Kinu Šiška, Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), Rogu in na Zavodu za sodobno umetnost Ljubljana (SCCA).

Preberite še:

Komentarji: