Lux švedsko-norveško-danski koprodukciji Nečista kri

Evropske parlamentarce prepričala filmska zgodba o o mladi predstavnici ljudstva Samijev oziroma Laponcev v režiji Amande Kernell.

Objavljeno
14. november 2017 14.43
V. U.
V. U.

Nagrado lux, ki jo Evropski parlament podeljuje tistemu evropskemu flmu, ki je najbolj prepričal parlamentarce, bo prejela Nečista kri (Sameblod) švedske režiserke Amande Kernell. Odločitev parlamentarcev so je danes objavil njihov predsednik Antonio Tajani.

Gre za švedsko-norveško-dansko koprodukcijo, ki govori o mladi Elle, ki zaradi sanj o drugačnem življenju zapusti svojo skupnost, na poti do cilja pa se mora soočiti z rasizmom. Preostala filma v ožjem izboru za nagrado sta bila 120 utripov na minuto (120 battements par minute) režiserja Robina Campilla iz Francije in Vestern (Western) režiserke Valeske Grisebach, ki je nemško-bolgarsko-avstrijska koprodukcija.

Obračun z zgodovino skandinavskega kolonializma in rasnega razlikovanja

Zmagovalni film si lahko ogledate v programu ravnokaršnjega 28. Liffa, kjer ga označujejo za neprizanesljiv filmski obračun z zgodovino skandinavskega kolonializma in rasnega razlikovanja. Prinaša pripoved o poskusu integracije mlade Laponke v švedsko družbo sredi tridesetih let prejšnjega stoletja. Odraščala je sredi prostrane in divje Laponske. Ko začne s štirinajstimi leti obiskovati državno srednjo šolo v Uppsali, četrtem največjem švedskem mestu, spozna povsem drugačno življenje. To jo kot vsako najstnico sprva navduši, a če se hoče zares vklopiti v novo okolje, bo plačala visoko ceno: postati mora povsem nova oseba ter pretrgati vse vezi s svojo družino in kulturo ...

»Številni Samiji so pustili vse za seboj in postali Švedi. Vedno sem se spraševala; kaj se ti zgodi, če pretrgaš vse vezi s svojo kulturo in zgodovino? Lahko res postaneš nekdo drug? Nečista kri je ljubezenska izjava tistim, ki so odšli, in tistim, ki so ostali – podana iz perspektive Elle Marje. Želela sem posneti film, ki prikazuje skupnost Sami od znotraj, v katerem fizično izkusimo temno plat švedske kolonialne zgodovine. Prežet s pesmijo joik in krvjo,« je o filmu povedala Amanda Kernell.