Na filmska platna se vrača Top Gun
Top Gun: Maverick bo v kinodvorane prišel prihodnje leto. V nadaljevanju bosta znova nastopila tudi Tom Cruise in Val Kilmer.
Odpri galerijo
Filma, ki ga nismo pozabili tri desetletja. FOTO: Promocijsko gradivo
Ena največjih filmskih uspešnic osemdesetih let, vrhunsko posneti prizori z vojaškimi letali, z oskarjem nagrajena filmska glasba, kostumografija, ki je prestopila meje snemanja, očala Ray-Ban, ki so postala modni simbol ... To so le nekatere od značilnosti akcijskega filma Top Gun, ki je v kinodvorane prišel pred 33 leti. Zdaj se nadaljevanje ikonične filmske stvaritve vrača na velika platna. Drugi del Top Gun: Maverick (Top Gun 2) bo v kinematografe prišel prihodnje leto, v njem pa bosta znova zaigrala glavna junaka.
Tom Cruise bo spet nastopil v vlogi vročekrvnega pilota Mavericka, Val Kilmer pa bo upodobil njegovega mrtvo hladnega tekmeca Icemana. Filmska pripoved o pilotih elitne letalske akademije v San Diegu je leta 1986 izstrelila med zvezde tedaj 24-letnega Cruisa in po podatkih ameriške mornarice za kar petsto odstotkov povečala število mladih, ki so se odločili pristopiti k ameriškim letalskim silam.
Film je bil tako priljubljen, da je mornarica postavila stojnice za rekrutiranje kar pred kinodvorane. Top Gun je pustil svoj pečat tudi v modi: močno se je povečala prodaja pilotskih jaken in očal rejbank, z oskarjem nagrajena pesem Take My Breath Away skupine Berlin pa še danes velja za eno najbolj priljubljenih filmskih melodij vseh časov.
Album filmske glasbe je devetkrat dosegel platinasto naklado, na vrhu ameriških in evropskih lestvic je bil kar pet tednov zapored. Čeprav je bil Top Gun orjaška uspešnica – prihodki so že prvo leto presegli 350 milijonov dolarjev –, so ga kritiki mlačno sprejeli, pohvalili so sicer domiselne akcijske prizore, vendar so se obregnili ob neprepričljive dialoge in slabo igro.
V zgodbi sledimo glavnemu junaku »Mavericku« Mitchellu in njegovemu kopilotu Nicku »Goosu« Bradshawu. Sprejeta sta v posebno vojaško šolo za pilote, kjer urijo le odstotek najboljših. Med mladimi kadeti se vname bitka za bleščeči naziv top gun, ki ga dobi najboljši diplomiranec letnika. V pripovedi je tudi nekaj ljubezni in tragedije, na koncu pa seveda zmagajo pogum, talent in tovarištvo.
Film je navdihnil članek o življenju pilotov v vojaški bazi Miramar v San Diegu. Napisal ga je v Izraelu rojeni novinar Ehud Yonay za revijo California leta 1983. V članku je do potankosti opisal zračne manevre mladih pilotov, njihove vragolije v kristalnih modrinah južnokalifornijskega neba in zahtevne tehnične lastnosti tedanjih lovskih letal. Za filmsko priredbo se je zagrel Paramount Studios in projekt zaupal režiserju Tonyju Scottu ter producentoma Donu Simpsonu in Jerryju Bruckheimerju.
Vojaška akcija, nabita z adrenalinom, ki so jo spremljali lahkotni toni osemdesetih let, valujoče palme in seksi prizori, je moškim gledalcem sporočala, da je čez dan vsak lahko filmski junak, zvečer pa zajaha motor in se zapodi za svojo izbranko v soju sončnega zahoda. Ženskam pa je predstavljala popolnega mačota.
V nasprotju z nekaterimi vojaškimi spektakli, kot so Apokalipsa zdaj, Lovec na jelene, Vod smrti ter Častnik in gentleman, je pri snemanju sodelovala tudi ameriška vojska in določila, kaj je v scenariju sprejemljivo in kaj ni. V zameno je Paramount Studios dobil dostop do drage vojaške opreme in letal. Tovrstna praksa ima sicer v ZDA že dolgo zgodovino; za Pentagon je filmska industrija oblika oglaševanja.
Tom Cruise, čigar kariera je v tem obdobju že cvetela, je z vlogo v filmu zaslovel. Sprva se je je sicer otepal, prepričal pa ga je šele poskusni let s piloti z akademije. Vlogo glavnega junaka so sprva ponudili Matthewu Modinu, zvezdi Kubrickovega filma Popolna bojna oprema, vendar je ponudbo zavrnil, ker naj bi film odražal hladnovojno politiko. Vloge niso sprejeli niti Patrick Swayze, Emilio Estevez, Nicolas Cage, John Cusack, Matthew Broderick, Sean Penn, Michael J. Fox, Scott Baio in Tom Hanks. Cruise očitno ni bil ravno prva izbira.
V nadaljevanju filma se bodo Cruisu in Kilmerju pridružili še Ed Harris, Miles Teller, Jon Hamm in Jennifer Connelly. Na režiserskem stolčku bo Tonyja Scotta, mlajšega brata ravno tako slavnega Ridleyja Scotta, nadomestil Joseph Kosinski, ki je znan po filmih z računalniškimi učinki, kot sta Tron: Zapuščina in Pozaba.
Paramount je povabil Kosinskega k sodelovanju, potem ko si je Tony Scott leta 2010 vzel življenje. Pred smrtjo je Scott, ki je poleg Top Guna znan po filmih Škrlatna plima, Državni sovražnik, Prava stvar in Déjà Vu, dejal, da si želi posneti nadaljevanje v sodobnih časih, ki so tehnološko zelo napredovali. »Navdih sem našel v sedanjosti, toda nočem posneti preproste priredbe, hočem povsem nov film,« je povedal. Po njegovem odhodu je projekt nekaj časa obvisel v zraku, vendar so pri snemanju drugega dela vztrajali producent Bruckheimer ter igralca Kilmer in Cruise.
Po poročanju ameriških medijev se bo nova različica slavne uspešnice osredotočala na zaton starodobnih letalskih spopadov in vlogo dronov v sodobnih zračnih silah. Čeprav se bo Maverick usedel v kabino sodobnega lovskega reaktivnega letala F-18 super hornet, so na družabnih omrežjih zaokrožili prizori zastarelega lovca F-14 tomcat, ki je nastopil v prvem filmu in so ga za potrebe nove kinematografske stvaritve pripeljali na letalonosilko Theodore Roosevelt. Pričujoče letalo so Američani »upokojili« leta 2006, trenutno ga uporabljajo le iranske zračne sile.
Kar nekaj akcijskih prizorov naj bi posnel Cruise sam, saj je opravil tečaj letenja z reaktivnimi letali. Zvezdnik je znan po kaskaderskih podvigih; nedavno je v filmu Misija: Nemogoče – Izpad kar sam upravljal s helikopterjem v nevarnem akcijskem prizoru, posnetem na Novi Zelandiji. Paramount obljublja, da bo večina prizorov posnetih brez računalniških učinkov, a so kljub temu najeli režiserja, ki slovi prav po takšnih učinkih.
Sodeč po fotografijah s prizorišča snemanja (večinoma je to San Diego kot v prvem filmu) pa ne bo primanjkovalo niti romantičnih trenutkov. Fotografski objektivi so že ujeli Toma Cruisa in Jennifer Connelly med vožnjo na motorju – proti sončnemu zahodu, seveda.
• Letalske prizore so posneli na krovu letalonosilke v San Diegu in nad oporiščem Naval Air Station Fallon v Nevadi, v zraku pa so snemali s posebnimi napravami za kamere, ki jih je za potrebe filma razvil proizvajalec vojaških letal Northrop Grumman.
• Za posnetke iz pilotske kabine so najeli slavnega akrobatskega pilota Arta Scholla, a se je med snemanjem vrtenja letala smrtno ponesrečil. Njegovih posmrtnih ostankov in letala niso nikoli našli. Ekipa je film posvetila njemu.
• Pilot Scott Altman je v filmu upravljal s Cruisovim letalom. Altmanu gre pripisati usluge za slavni prizor, v katerem letalo prileti z veliko hitrostjo mimo kontrolnega stolpa. Izkušeni Altman je pozneje postal Nasin astronavt.
Tom Cruise bo spet nastopil v vlogi vročekrvnega pilota Mavericka, Val Kilmer pa bo upodobil njegovega mrtvo hladnega tekmeca Icemana. Filmska pripoved o pilotih elitne letalske akademije v San Diegu je leta 1986 izstrelila med zvezde tedaj 24-letnega Cruisa in po podatkih ameriške mornarice za kar petsto odstotkov povečala število mladih, ki so se odločili pristopiti k ameriškim letalskim silam.
Film je bil tako priljubljen, da je mornarica postavila stojnice za rekrutiranje kar pred kinodvorane. Top Gun je pustil svoj pečat tudi v modi: močno se je povečala prodaja pilotskih jaken in očal rejbank, z oskarjem nagrajena pesem Take My Breath Away skupine Berlin pa še danes velja za eno najbolj priljubljenih filmskih melodij vseh časov.
Album filmske glasbe je devetkrat dosegel platinasto naklado, na vrhu ameriških in evropskih lestvic je bil kar pet tednov zapored. Čeprav je bil Top Gun orjaška uspešnica – prihodki so že prvo leto presegli 350 milijonov dolarjev –, so ga kritiki mlačno sprejeli, pohvalili so sicer domiselne akcijske prizore, vendar so se obregnili ob neprepričljive dialoge in slabo igro.
Vragolije v kristalnih modrinah južnokalifornijskega neba
V zgodbi sledimo glavnemu junaku »Mavericku« Mitchellu in njegovemu kopilotu Nicku »Goosu« Bradshawu. Sprejeta sta v posebno vojaško šolo za pilote, kjer urijo le odstotek najboljših. Med mladimi kadeti se vname bitka za bleščeči naziv top gun, ki ga dobi najboljši diplomiranec letnika. V pripovedi je tudi nekaj ljubezni in tragedije, na koncu pa seveda zmagajo pogum, talent in tovarištvo.
Najnovejša različica filma naj bi sicer prvič izšla dvanajstega julija 2019, vendar so datum premiere premaknili na junij 2020, domnevno zato, ker je filmska ekipa hotela dodelati akcijske prizore.
Film je navdihnil članek o življenju pilotov v vojaški bazi Miramar v San Diegu. Napisal ga je v Izraelu rojeni novinar Ehud Yonay za revijo California leta 1983. V članku je do potankosti opisal zračne manevre mladih pilotov, njihove vragolije v kristalnih modrinah južnokalifornijskega neba in zahtevne tehnične lastnosti tedanjih lovskih letal. Za filmsko priredbo se je zagrel Paramount Studios in projekt zaupal režiserju Tonyju Scottu ter producentoma Donu Simpsonu in Jerryju Bruckheimerju.
Vojaška akcija, nabita z adrenalinom, ki so jo spremljali lahkotni toni osemdesetih let, valujoče palme in seksi prizori, je moškim gledalcem sporočala, da je čez dan vsak lahko filmski junak, zvečer pa zajaha motor in se zapodi za svojo izbranko v soju sončnega zahoda. Ženskam pa je predstavljala popolnega mačota.
Cruise ni bil ravno prva izbira
V nasprotju z nekaterimi vojaškimi spektakli, kot so Apokalipsa zdaj, Lovec na jelene, Vod smrti ter Častnik in gentleman, je pri snemanju sodelovala tudi ameriška vojska in določila, kaj je v scenariju sprejemljivo in kaj ni. V zameno je Paramount Studios dobil dostop do drage vojaške opreme in letal. Tovrstna praksa ima sicer v ZDA že dolgo zgodovino; za Pentagon je filmska industrija oblika oglaševanja.
Tom Cruise, čigar kariera je v tem obdobju že cvetela, je z vlogo v filmu zaslovel. Sprva se je je sicer otepal, prepričal pa ga je šele poskusni let s piloti z akademije. Vlogo glavnega junaka so sprva ponudili Matthewu Modinu, zvezdi Kubrickovega filma Popolna bojna oprema, vendar je ponudbo zavrnil, ker naj bi film odražal hladnovojno politiko. Vloge niso sprejeli niti Patrick Swayze, Emilio Estevez, Nicolas Cage, John Cusack, Matthew Broderick, Sean Penn, Michael J. Fox, Scott Baio in Tom Hanks. Cruise očitno ni bil ravno prva izbira.
Take my Breath Away
Sprva so producenti hoteli uporabiti Springsteenovo pesem Born in the U.S.A, vendar je glasbenik zavrnil ponudbo, ker naj bi Top Gun poveličeval vojno. Zato je skladbo Take My Breath Away, ki sta jo napisal italijanski pionir elektronske glasbe Giorgio Morandi ter ameriški glasbenik in tekstopisec Tom Whitlock, ponudili precej neznani kalifornijski skupini Berlin. Album z glasbo iz filma pa se je prebil na vrh prodajnih lestvic tudi po zaslugi pesmi Kennyja Logginsa Danger Zone.V nadaljevanju filma se bodo Cruisu in Kilmerju pridružili še Ed Harris, Miles Teller, Jon Hamm in Jennifer Connelly. Na režiserskem stolčku bo Tonyja Scotta, mlajšega brata ravno tako slavnega Ridleyja Scotta, nadomestil Joseph Kosinski, ki je znan po filmih z računalniškimi učinki, kot sta Tron: Zapuščina in Pozaba.
Paramount je povabil Kosinskega k sodelovanju, potem ko si je Tony Scott leta 2010 vzel življenje. Pred smrtjo je Scott, ki je poleg Top Guna znan po filmih Škrlatna plima, Državni sovražnik, Prava stvar in Déjà Vu, dejal, da si želi posneti nadaljevanje v sodobnih časih, ki so tehnološko zelo napredovali. »Navdih sem našel v sedanjosti, toda nočem posneti preproste priredbe, hočem povsem nov film,« je povedal. Po njegovem odhodu je projekt nekaj časa obvisel v zraku, vendar so pri snemanju drugega dela vztrajali producent Bruckheimer ter igralca Kilmer in Cruise.
Zaton letalskih spopadov
Po poročanju ameriških medijev se bo nova različica slavne uspešnice osredotočala na zaton starodobnih letalskih spopadov in vlogo dronov v sodobnih zračnih silah. Čeprav se bo Maverick usedel v kabino sodobnega lovskega reaktivnega letala F-18 super hornet, so na družabnih omrežjih zaokrožili prizori zastarelega lovca F-14 tomcat, ki je nastopil v prvem filmu in so ga za potrebe nove kinematografske stvaritve pripeljali na letalonosilko Theodore Roosevelt. Pričujoče letalo so Američani »upokojili« leta 2006, trenutno ga uporabljajo le iranske zračne sile.
Soigralka Toma Cruisa v prvem filmu je bila Kelly McGillis. FOTO: Promocijsko gradivo
Kar nekaj akcijskih prizorov naj bi posnel Cruise sam, saj je opravil tečaj letenja z reaktivnimi letali. Zvezdnik je znan po kaskaderskih podvigih; nedavno je v filmu Misija: Nemogoče – Izpad kar sam upravljal s helikopterjem v nevarnem akcijskem prizoru, posnetem na Novi Zelandiji. Paramount obljublja, da bo večina prizorov posnetih brez računalniških učinkov, a so kljub temu najeli režiserja, ki slovi prav po takšnih učinkih.
Sodeč po fotografijah s prizorišča snemanja (večinoma je to San Diego kot v prvem filmu) pa ne bo primanjkovalo niti romantičnih trenutkov. Fotografski objektivi so že ujeli Toma Cruisa in Jennifer Connelly med vožnjo na motorju – proti sončnemu zahodu, seveda.
Zanimivosti iz prvega filma
• V njem je nastopila eskadrilja F-14 lovskih letal Screaming Eagles, družba Paramount pa je plačala kar 18.200 dolarjev na uro za gorivo in druge obratovalne stroške, kadar letala niso letela po uradni dolžnosti.• Letalske prizore so posneli na krovu letalonosilke v San Diegu in nad oporiščem Naval Air Station Fallon v Nevadi, v zraku pa so snemali s posebnimi napravami za kamere, ki jih je za potrebe filma razvil proizvajalec vojaških letal Northrop Grumman.
• Za posnetke iz pilotske kabine so najeli slavnega akrobatskega pilota Arta Scholla, a se je med snemanjem vrtenja letala smrtno ponesrečil. Njegovih posmrtnih ostankov in letala niso nikoli našli. Ekipa je film posvetila njemu.
• Pilot Scott Altman je v filmu upravljal s Cruisovim letalom. Altmanu gre pripisati usluge za slavni prizor, v katerem letalo prileti z veliko hitrostjo mimo kontrolnega stolpa. Izkušeni Altman je pozneje postal Nasin astronavt.
